– Kaj menite o nejevanju v institucijo prerokstva in o njeni nujnosti?
Spoštovani brat,
Človek,
bitje z lastno voljo…
Lahko govori, kar hoče; ni omejen na nekaj besed. Lahko gre v katerikoli smeri; ni zaprt na določenem mestu. In človek je bitje, ki živi v družbi; je v večstranskih odnosih z drugimi ljudmi.
Tako je bil človek, skupaj z darom volje in svobode, podvržen velikemu preizkusu. Bil je izbran za raj ali za peklo.
On je bil postavljen na križišče. Po drugi strani pa je človek v sebi združil značilnosti številnih bitij v vesolju, tako živih kot neživih.
Lahko biti trd kot kamen, pa tudi mehki kot bombaž. V previdnosti prekači lisice, v nemilosrdenosti pa pusti čudovila daleč za seboj.
Če je torej tako, potem je za to bitje, ki se lahko giblje v vsako smer, počne, kar hoče, se lahko odloča za prav ali krivo in govori zelo različne, celo nasprotne stvari, potreben vodnik.
Ta vodnik,
„um“
To ni mogoče. Razlog je v tem, da razum ni sposoben odgovoriti na vprašanja, kot so: kdo je ustvaril ta svet, kaj od nas pričakuje, s katerimi dejanji je zadovoljen, kam vodi življenje po smrti, in na mnoga druga podobna vprašanja. Ta nesposobnost človeškega razuma v metafiziki pa je tisto, kar zahteva, da nam nekdo drugi pokaže pot. Ta nekdo je…
je prerok.
Prerok je vzor človeka, ki je Bogu všeč. Njegovo posnemanje vodi k resnici in spoznanju. Prerok ima lastnost ismeta, kar pomeni, da od njega ne izhaja nobena beseda, dejanje ali gib, ki bi Bogu ne bilo všeč. V tem pogledu je pod božjim nadzorom in božjo zaščito. Njegove besede, dela in vedenje so za ljudi luč, ki jih vodi k spoznanju.
„Poslanec“
kot tak, ljudem nalaga le to, kar je prav, dobro in lepo, in jih k temu spodbuja.
„abd“
v tej vlogi, na najvišji ravni, sam/a se prilagodi.
Po drugi strani pa se preizpitovanje izvaja po merilih pravičnosti. Merilo pravičnosti učitelja pri preizpitovanju je, da zahteva praktično izvedbo, uporabo… Tako kot učitelj mora od svojih učencev zahtevati praktično izvedbo za preizpitovanje, mora tudi Bog od svojih služabnikov zahtevati praktično izvedbo za preizpitovanje. Praktična izvedba pa se zgodi, če je prisoten učitelj in če ima v rokah učbenik/učni gradivo.
Profeji so učitelji v šoli življenja za človeštvo, a njihove učilnice so nebesne knjige.
„Ne kaznimo nikogar, dokler ne pošljemo preroka.“
(Al-Isra, 17/15)
V omenjenem ajetu je poudarjena ta resnica.
– Poleg tega ima ta ogromna galaksija zagotovo številne namene. Da bi si kdo mislil, da je vesolje, polno modrosti, brez namena, nesmiselno in nepotrebno, mora biti nor. Med temi nameni je predvsem to, da se Bog predstavi in da od svojih hčera in sinov zahteva, da ga spoznajo.
„Džine in ljudi sem ustvaril, da bi me poznali in mi služili.“
(Zariyat, 51/56)
Na to resnico nakazuje ajet, ki pravi: „Servantska služba se ne more naučiti brez učitelja in knjige.“
– Vesolje je kot knjiga, ki odražava Božja imena in atributi, jih poučuje, odražava neskončno znanje in moč, je zosklenjeni Kur’an. Da bi se naučili globokega smisla, nežnih vzorcev in sporočil, ki predstavljajo Vznešenega Stvarnika, ki jih vsebuje vesoljska knjiga, je potreben učitelj, ki jo poučuje. V nasprotnem primeru, ne glede na to, kako čudovita je knjiga, če se ne poznajo njeni smisli in če ni učitelja, ki jo poučuje, se ne razlikuje od pravega lista papirja.
Ali bi se te subtilne skrivnosti vesoljskega kodeksa, ki jih z najlepšimi detajli razlaga Kur’an, ki opisuje vezi z Stvarnikom in razlaga namen njegovega ustvarjanja, bile razumevljive, če ne bi bilo Kur’ana, kot je ta knjiga, in preroka Muhameda (s.a.v.), kot je ta učitelj? Kot je znano, oni, ki ne poslušajo Kur’ana in preroka Muhameda (s.a.v.), s svojo materialistično mislijo vesolje dojemanje kot nesmisleno, breznačelno, brezciljno lutkovno gledališče, podobno kot ljudi, ki ne vedo, od kod prihajajo, kam grejo, zakaj so tu in zakaj po nekem času izginejo.
Tukaj je nekaj za popravilo teh zablod.
knjiga
in tisto knjigo
Učitelj
je potreben.
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odgovore
