Prebral sem, da je Omer (ra) Abu Zarr al-Gafarija (ra) poslal v izgnanstvo v puščavo Rebeze. In nekdo me je na to vprašal, a nisem znal odgovoriti…
Spoštovani brat,
Abu Zer al-Gafari je želel sam oditi v Rebeze, in Omer al-Osman (ra) je temu privolil.
Abu Zer (ra.) je bil po naravi rev, asket in ljubitelj samotnega življenja. Svetu ni pripisoval nobene vrednosti. Zato mu je prerok (s.a.v.s.) dal to ime.
Abu Zar (ra) se je po smrti Poslanca Božjega, v skladu s svojo nadimkom, popolnoma umaknil v samotniško življenje in se odtrgal od sveta. Medinskih vrtov in sadovnjaka ni več videl kot nič drugega kot ruševine. Ko je umrl tudi Abu Bakr (ra), se je Abu Zar (ra) popolnoma zatrl v sebe. Njegova duša ni mogla več prenesti bolečine. Zapustil je Medino in se naselil v Šam.
Kot posledica tega so se vladarji oddalčili od skromnosti in se prepustili svetuškemu načinu življenja. Začeli so graditi palače, palače, rezidence in najemali služabnike, ki so jim opravljali posli. Skromnost časa Proroka (s.a.v.s.), Al-Bakra (r.a.) in Umarja (r.a.) je bila pozabljena.
On je vztrajal pri svojem skromnem življenju. Nije ga zanimala pohlepa po bogastvu in imetju. Tistim, ki so si izbrali razkošen življenjski slog, je izrekel potrebno opozorilo; da jim to ne prinese nič drugega kot zlo, in da bodo nekega dne morali za to odgovarati. In pogosto je kot dokaz navádal:
(At-Tawbah, 9/34)
bral je ajet, ki se prevaja kot:
Neprestano je kritiziral življenje Muavije (ra) in njegovih uradnikov. Zato so ga, pod očitkom širitja nemirov v Šamu, prijavili Usmánu (ra). Usmán (ra) je Abú Zarra (ra) povabil v Medino. Ko je Abú Zer (ra) prišel v Medino, je Usmánu (ra) poslal sporočilo. Abú Zerrjev prihod v Medino je na prebivalstvo pustil velik vtis in presenečenje. Abú Zer (ra) pa v Medini ni ostal dolgo, temveč se je preselil v Rebeze, kraj blizu Meke, in se tam ustalil. Usmán (ra) je to njegovo ravnanje odobril. Usmán (ra) mu je dal nekaj ovc in kamelo, da bi se s tem prehranil.
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih
