– Po islamskem verovanju ima tudi najslabši človek v sebi delček Božjega svetla (če se motim, me prosim popravite). Kako pa lahko Stvarnik, ki ima v sebi delček svetla, privoli v večno goreče mučilo za človeka?
– Kako se lahko združita predstava o neskončno milostivem Stvarniku in kazen, ki se sestoji iz „muk, ki povzročajo bolečino, za večno“, v mestu, ki se imenuje pekel, ne glede na to, kako zla je bila oseba?
Spoštovani brat,
Najprej,
„Po islamskem prepričanju ima tudi najslabši človek v sebi delček Božjega svetla.“
Kaj je vir te informacije? Takšne informacije nismo našli.
Drugič:
Bogova neskončna milost ni v nasprotju z večno kaznijo nevernih v peklu. To pojasnimo v nekaj točkah:
a)
Bog je v večno obstoječi dimenziji ustvaril dva svetu. Eden je raj, ki je manifestacija atributov lepote in milosti, drugi pa je peklo, ki je manifestacija atributov veličine in kazni.
Ali je mogoče, da Bog ne bi znal razločit med svojimi prijatelji in sovražniki?
„Človek ne razloži med prijateljem in sovražnikom“
Ker se to šteje za velika pomanjkljivost, je seveda nerazumno misliti, da bi Bog imel takšno lastnost.
Bog bo torej svoje prijatelje poslal v raj, da tam ostanejo večno, svoje sovražnike pa v pekel, da tam ostanejo večno, in bo jim dal vedeti, da jih pozna, in to bo dal vedeti tistim, ki imajo razumenje.
b)
Obstoj neskončnega Božjega milosrđa ne pomeni, da ne obstaja Njegov gnev. Ne moremo si Boga predstavljati po svoji volji. Če sme tako reči, v religiji ni mesta za predstavo o bogu, ki se ne meša v nič. O Božjem značaju, o tem, ali ima milosrđe in gnev, bomo mogli izvedeti le od Njega samoga. Bog pravi:
„Obvestite moje služabnike, da sem jaz, ki oproščam (grehe), in da sem jaz, ki imam obilno milosrđe. Toda moj kazen je res boleča!“
(Al-Hijr, 15/49-50)
Ko so pred nami takšni jasni Božji izrazi, je res absurdno, da Božjo milost obračamo proti Njemu; reči, da ker ima neskončno milost, zakaj kaznuje, je res brez smisla.
c)
Eden najjasnejših dokazov neskončnega Božjega milosrđa je, da Bog, ki je ustvaril človeka iz niče in ga obdaril z neskončnimi blaginami, ne uniči tiste, ki mu kljub temu pokažejo nepoštovanje, ne odreže jim kruha, ne omrtvi jim jezike, ne oslepi jim oči, ne oslepi jim ušesa, ne pošlje jih takoj v najgloblje jame pekelu, ne vzame jim takoj življenja in jih ne pošlje v pekel.
Kako drugače kot s neskončno milostjo razložiti dejstvo, da Veličanstveni Stvarnik, katerega neskončna moč je dokazana v vesolju, ne uniči svojih zlikovnih sovražnikov takoj, čeprav ima moč za to?
d)
Kot je zapisano v zgornjem ajetu, Bog ima ne le milosrđe, ampak tudi jezo, bes. Res je, da milosrđe pokaže lepoto človeka, podobno kot bes pokaže čast. Milosrđe in nežnost kažeta lepoto, bes in čast pa veličino. Milosrđe in nežnost prinašajo nagrado, bes in jeza pa kazen.
V svetu znanosti in kulture je bil pohvaljen
„samozavest“
Lastništvo verjetno ne izražava usmiljenja. Nasprotno, izražava dostojanstvo, resornost in popolnost tistega, ki se odzove na nepravičnost.
Podobno kot to, je Božje razširjanje blagoslovov na vse, ne glede na to, ali so prijatelji ali sovražniki, odraz Njegove neskončne milosti. Da bi to zanegali, bi morali biti slepi ali gluhi.
Nasprotno temu, kaznovanje tistih, ki se ne spoštujejo Boga, dokazuje njegovo neskončno moč, čast, veličino, vzvišenost, edinstvo in vladavino.
To pomeni, da je kazenski sistem, ki je odraz neskončne častnosti, podobno kot nagrada, ki je odraz neskončne milosti, znak tega, da je Bog popolno bitje.
e)
Nobena država ali vladar ni nikoli postavila tiste, ki mu sledijo, na isto raven kot tiste, ki se mu upirajo. Zakaj? Ker bi takšno ravnanje pomenilo, da vladar/vladajoča oseba ne pozna lastne dostojnosti, da je brez samopoštovanj, glup in naiv, ki ne razločuje med dobrom in zlom. In ta obtožba je povsem upravičena. Kajti popoln/idealni človek ne ravna s dobrimi in zli ljudmi enako, ne postavlja prijatelje in sovražnike na isto raven.
Da, kako bi nekakšen huligan, bandita in tlačilnik preprostih ljudi, lahko rekel častitljivemu vladarju/vladarju te pokrajine:
‚Ne moreš me in ne boš me vrgel v zapor?..‘
če bi se dotaknili njegove časti, bi seveda, čeprav v tem mestu ne bi bilo zapora, zgradili zapor samo za tega nevedca in ga v njem zaprli. Tako je tudi s popolnim nejeznikom, ki s svojo nejeznostjo…
v čast in slavo Njegovega veličanstva
se močno dotakne. In
njegovi veličini in moči
se dotakne z zaneganjem. In
njegovi popolni božanski naravi
ima spolne odnose z žrtvijo silovnega spolnega odnosa.
Seveda, če bi pekel ni imel številnih vzvodov za številne naloge in mudžerredov za svojo obstojnost, potem bi za takšne nevernike obstajal pekel.
„Ustvarjati/stvariti in jih v to vržeti je v skladu z Njegovo častjo in veličanstvom.“
(glej Nursi, Asa-yı Musa, 48-49)
Zdaj, ko so ta dejstva na mizi, trditi, da Bog ni usmiljen in da ni popolno bitje, in to še pod pretлогом kaznovanja Božjih sovražnikov, je zastarela halucinacija, najsofisticiranija klevet in najstarejša laž na svetu.
f)
Bog –
bodi nevernik, bodi politeist, bodi vernik –
Ali ni odpiranje vrat pokori za vse in sprejemanje pokori tistih, ki iskreno obžalujejo svoja dejanja, ter odpustitev njihovih grehov, manifestacija njegove neskončne milosti?
– Kot razvidno iz kur’anskih ajetov in hadisov, Bog odpusti miljardam grešnikov, ne da bi jih poslal v pekel. Ali to ne dokazuje Bogovo neskončno milost in usmiljenje?
– Ali nič ne kaže na neskončno milost Allaha, ki na koncu reši iz pekla vsakogar, ki ima v srcu vsaj malo vere?
– Neverski, čeprav je s svojimi dejanji zaslužil to (vstop v pekel), bo po odsluženju kazni za svoja dejanja,
spozna ogenj kot nekakšnega prijatelja in se osvobodi prejšnje hudobe. To je nagrada za dobra dela, ki so jih ti nekrščani v svetu počinili, in so se tako deležni božjega milosrđa.
„Obstajajo hadisi, ki na to nakazujejo.“
(Znakovi čudeža, 81)
Po tem, ko je nekdo, ki je kot nevernjak šel v pekel, prestal zasluženo kazen, bi Bog lahko olajšal njihovo trpljenje, pa celo…
– Kot je rekel Ibn Arabi –
Ali niž prilagoditev ognju, kot riba prilagoditev vodi, manifestacija Njegove neskončne milosti?
g)
Verjamemo, da bo vsak, ki brez predsodkov prebere te zlato vredne besede Bediuzzamana, v zvezi s tem v svoji vesti našel argument v prid obstoju pekla.
V skratku, predstavljamo:
„Obstoj pekla in njegovo strogo kaznovanje nista v nasprotju z neskončno milostjo, pravednostjo in nesporazumenjem, ki temelji na ravnotežju. Naprotiv, milost, pravda in modrost zahtevajo njegovo obstoj. Saj kot je kaznovanje hudobinca, ki krši pravila tisoč nepokvarjenih, in ubijanje zveri, ki raztrga sto nevinih živali, pravica za potlačene,
tisoč
je milost.
In oprostiti temu hudobincu in pustiti, da se zver svobodno giblje, je sto nepomilostnosti sto nesrečnim, v zameno za eno nepravilno usmiljenje.
Tako kot je to, popolni ateist, ki je v peklu, s svojo neversko vero krši pravila božanskih imen (manifestacije tisočih imen Boga, kot so Rahman, Rahim, Kerim), krši pravila bitij, ki priča o teh imenih, s zaneganjem priča o teh imenih, krši pravila bitij, ki neprestano izpolnjujejo svoje visoke dolžnosti, kot je razglašanje, da je stvo od vseh pomanjkljivosti oproščeno, krši pravila bitij, ki s izpolnjevanjem službe Bogu, kot je ustvarjanje, upravljanje, vzgoja, izobrazba, vzdrževanje, varstvo in zaščita, ki je smysl ustvarjanja vesolja, vzdrževanja in obstoja, izražajo svojo hvaležnost in odražajo najlepše in najpopolnejše božanske atribute v ontoloških ogledalih, s zaneganjem krši pravila Boga, tako da se zgodi tako velika zločina, tako velika nepravičnost, da ne ostane sposobnost, ne zasluženost, da bi bil oproščen. Zasluži si grožnjo v ajetu, ki pravi: (Bog nikoli ne bo odpustil, če mu kdo pripisuje partnera).
Ne poslati ga v pekel pomeni nezasluženo usmiljenje, v nasprotju z nezasluženo nemilosrdenostjo do brezobzirnih tužiteljev, katerih pravice so bile kršene.
(Žarki, str. 230)
Za več informacij kliknite:
– Kako je pravično, da neverniki večno trpijo v peklu?
– Je to, da se neverniki gori v peklu, pravično?
– Pravijo, da se tisti v peklu po določenem času navadijo na mučilo. Ali to po vašem mnenju pomeni, da se mučilo za njih blaži?
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih
