Pravijo, da je poroka z žensko, ki je zagrešila blud, nagrada in zaščita. V Kur’anu pa piše, da se lahko ženska, ki je zagrešila blud, poraka z moškim, ki je zagrešil blud. Bi mi to lahko pojasnili?

Odgovor

Spoštovani brat,


„Zaveršeni grešnik se ženi le s prostitutko ali pogankinjom, in prostitutka se ženi le z zaveršenim grešnikom ali poganom. Takšno poroko je vernikom prepovedano.“




(Nur, 24/3)

Med učenjci obstajajo razlike v mnenjih glede pravnega tumacenja aleta, ki se nahaja v [imej ime sure].

Po mnenju nekaterih učenjakov je, kot je omenjeno v ajetu, zakonska zveza z nečistim moškem ali žensko haram (zabranjena). Dokazi za to so nekatera hadis-prenosila, ki jih navajamo spodaj. Kot je zapisano v enem od hadis-prenosil, je naš Prorok (s.a.v.s.) dejal:


„Ženska, ki je bila bičana, se lahko poroči le z moškim, ki je bil bičan.“


(Abu Dawud, Nikah, 4; Ahmed b. Hanbel, II/324).

Po navedbah Ahmeda ibn Hanbala in Taberanija, je Prorok (s.a.v.s.) na vprašanje o možu, ki je želel poročiti žensko, ki je bila zgrešila, odgovoril:


„Žena, ki je zgrešila, se sme poročiti le z moškim, ki je zgrešil, ali s politeistom.“

prebere ajet, ki se prevodi kot: Heysemi je dejal, da je Ibn Hanbelova verzija verodostojna.

(glej Mecmau’z-Zevaid, VII/73-74)

.

Po mnenju nekaterih učenjakov je ta odluka bila dana v zvezi z določenimi posamezniki in velja le za njih.

Zato ni haram (zakonsko prepovedano), ampak mekruh (neželeno), da se poročite s tistimi, ki so zagrešili blud.

Po mnenju nekaterih učenjakov pa je ta ajet kasneje bil razveljaven in je anuluiran. Kot je poročal Said b. Musajjeb, je bil namreč učinek tega ajeta razveljaven,


„Dajete v zakone tiste med vami, ki so samski.“


(An-Nūr, 24/32)

in


„Poročite se s ženami, ki so vam dovoljene.“


(Nisa, 4/3)

Navaja se, da je ta versija bila v 17. stoletju razširjena s pomočjo verskih pesmi, in to mnenje je postalo prevladujoče. Vodilni teologi šol misli so to mnenje prav tako podpirali.

(glej Kurtubija, Ibn Ašura, razlago omenjenega aleta).

Po Razijevu mnenju, ki ga je on sam preferiral, je v ajetu uporabljen stil „tağlīb“. To pomeni, da kot si dobri ljudje želijo poročiti s dobrimi, tako si tudi grešni in nečisti želijo poročiti s sebi podobnimi. Sicer pa ni haram, čeprav je mekruh, da se dober človek poroči z žensko, ki je zagrešila z zakonom nezakonit spolni odnos.

(za več informacij glej Razî, razlago omenjenega aleta).

Al-Baydawi je izrazil podobno mnenje in navedel, da je ta ajet bil objavljen v zvezi z željo nekaterih revnih muslimanskih muhadžirjev, da se poročijo s prostitutkami, ki so jim zagotavljale preživetje (Al-Baydawi, razlaga omenjenega ajeta).



V zvezi s tem

Tistim, ki želijo preučiti turške tefsire, se priporoča, da si ogledajo Hamdi Yazırjev tefsir. Tam so na podlagi različnih tefsirskih virov podane obsežne informacije.


Po našem mnenju je treba poudariti en pomemben vidik, ki ga ne smemo pozabiti:

Pravilo, ki se omenja v omenjenem ajetu, in glede katerega imajo učenjci različna mnenja, se nanaša na tiste, ki dejansko sodelujejo pri spolnem aktu. Kot je zapisano v ajetu…

„ki je zgrešil/a z nezakonskim spolnim odnosom“

ne reče se,

„preljubušnik“

kar pomeni

„zanes/zaneska“

pravijo. Ker so ta beseda v obliki imenskega priraženja, pomenijo – zaradi gramatikskih pravil, saj zajemajo tudi sedanje časovno obdobje – vztrajnost in kontinuitet, saj so imena. Torej, namen je, da se izrazi, da ni primerno poročiti se s tistimi, ki – še vedno – vztrajajo v bludnosti in jo dejansko še vedno dopuščajo. Sicer pa, če se kdo pokori, potem – ker mu bo Bog odpustil – ni nič narobe, da se z njim ne poročimo.

Kot je v ajetu poudarjeno, ni prav, da se kdo poroči s sodobnikom, ki je sodeloval v poganstvu, podobno kot ni prav, da se kdo poroči s sodobnikom, ki je zgrešil z nezakonitim spolnim odnosom.

„Mšrik“

Beseda podobno označuje vztrajnost in kontinuitet. To pomeni, da je zakonska zveza s takšno osebo haram (prepovedana), dokler ta oseba vztraja v politeizmu. Ne moremo trditi, da je zakonska zveza s politeistom haram, če ta oseba pokane in postane vernik. V resnici je znano, da se je mnoho politeistov poročilo z verniki.


„Dejanja so odvisna od namer. Vsak ima tisto, kar si je zamislil. Kdor torej emigrira k Bogu in Njegovemu Poslancu, ta emigrira k Bogu in Njegovemu Poslancu. Kdor pa emigrira, da bi pridobil blago tega sveta ali se poročil z žensko, ta emigrira k temu, k čemur je emigriral.“




(Buhari, Nikah, 5; Muslim, Imaret, 155)

Kot razlog za nastanek hadisa, ki ima to pomen, se navaja naslednji dogodek:

Ko se je Prorok (s.a.v.s.) preselil v Medino, so se na to pot podali tudi muslimani. Med tistimi, ki so se preselili, je bila tudi žena po imenu Umm Kays. Moški, ki je razmišljal o poroki z njo, je o ženi dejal:

„Če se ne preseliš, se z teboj ne bom poročil.“

Ko je to slišal, se je preselil, da bi se poročil z njo, in se z njo poročil v Madi. Ker se je vsak preselil, da bi si pridobil Božje in Prorokovo naklonjenost, je bila namera tega, ki se je preselil samo zato, da bi se poročil z Umm Kays, znana vsem, zato so ga ljudje imenovali Umm Kaysov Muhadžir.

„Mühaciru Ümmü Kays“

Dobili so vzdevek.

(glej Ibn Hacera, Fethu’l-Barî, 1/10).

Tudi Mersed b. Mersed, musliman, ki je imel predislamsko ljubico, in

„ki še vedno izvajajo prostitucijo“

Obstajajo hadisi, ki pripovedujejo, da je ta ajet bil objavljen v času, ko je želel skleniti zakonsko zvezo z žensko imena ANAK.

(glej Tirmizi, 25 / tefsir sureti’n-Nur).

Ta hadis prav tako kaže, da se relevantna določba ajeta nanaša na tiste, ki vztrajajo v bludnicenju in politeizmu.


– Menimo, da oseba, ki želi skleniti zakonsko zvezo z žensko, ki se je obrnila k bolu, – še posebej, če ima namero skrbeti za njo in jo ne pustiti na cesti – ne greši, ampak prej zasluži nagrado.


S pozdravi in blagoslovi…

Islam v vprašanjih in odgovore

Najnovejša Vprašanja

Vprašanje Dneva