Spoštovani brat,
Nekateri so se morda krstili iz strahu ali iz drugih razlogov. Pomembno je, ali so po tem nepriznanem krstu ponovno, z iskreno voljo, sprejeli vero. Ne glede na vzrok, če je nekdo veroval le navidezno, brez iskrenega prepričanja, se to v islamski terminologiji imenuje…
licemjer
je.
Hinavščina;
To pomeni licemer, ki s svojo ustmi trdi, da je musliman, čeprav v srcu ne veruje.
V Kur’anu je izrečeno opozorilo o tistih, ki se ne iskreno zavedajo vere, ampak se imajo za vernike iz strahu ali zaradi osebnih interesov:
„Bedujini“
‚Verjamemo!‘
rekoše. Reci: „Vi niste verovali, ampak
„Postali smo muslimani / predali smo se vam / pokorili smo se vaši volji!“
Recite: »Verujte v Boga in v njegovega Poslanca, ki je bil poslan vsem ljudem, in ne v Boga in v Poslanca, ki je bil poslan samo nam.« Kajti vera še ni vstopila v vaša srca.
(Al-Hujurat, 49/14).
V islamu je namera zelo pomembna. Namera in perspektiva sta kot eliksir, ki pretvarja kamen v diamant in diamant v kamen. Poklek za Boga je obred, poklek za koga drugega pa je zabluda.
Hadrat Ömer (ra.) pripoveduje: Prorok (s.a.v.s.) je rekel:
„Dejanja so odvisna od namer. Vsak ima tisto, kar si je zamislil. Kdor torej emigrira k Bogu in Njegovemu Poslancu, ta emigrira k Bogu in Njegovemu Poslancu. Kdor pa emigrira, da bi pridobil blago tega sveta ali se poročil z žensko, ta emigrira k temu, k čemur je emigriral.“
(Buhari, Nikah, 5; Muslim, İmaret, 155)
Kot razlog za nastanek tega hadisa se navaja naslednji dogodek: Potem, ko se je Prorok (s.a.v.) preselil v Medino, so se na to pot podali tudi muslimani. Med tistimi, ki so se preselili, je bila tudi žena po imenu Umm Kays. Moški, ki je razmišljal o poroki z njo, je rekel:
„Če se ne preseliš, se z teboj ne bom poročil!“
Ko je to slišal, je emigriral, da bi se poročil z njo, in prišel v Medino, kjer se je z njo poročil. Medtem ko so vsi emigrirali, da bi si pridobili Božje in prerokovo naklonjenost, je bila namera tega, ki je emigriral samo zato, da bi se poročil z Umm Kays, znana vsem, zato so ga ljudje imenovali Umm Kaysov Muhadžir (tj. emigrant).
„Mühaciru Ümmü Kays“
Dobili so vzdevek.
Seveda, ta oseba je kasneje postala iskreni musliman. Kot je bilo omenjeno zgoraj, če nekdo ne veruje v islam iz srca, ga zunanji videz in besede ne naredijo za muslimana. Če pa takšni ljudje kasneje resnično zavzamejo vero, lahko postanejo trdni verniki.
Enako velja za tiste, ki so se krstili iz strahu. To, da so se kasneje, ko niso več čutili strahu, postali pravi verniki, je vedno veljavno.
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odgovore
