– Zakaj se molimo; da bi šli v raj ali da bi se izbili iz pekla?
– Ali pa molimo zato, ker nam je Bog to zapovedal in da bi si pridobili njegovo naklonjenost?
Spoštovani brat,
Najprej,
Ne molimo za užitek. Vendar pa,
Obstaja nekaj razlogov, zakaj ne uživamo v bogoslužju:
1. Naši grehi in uporni časi,
2. Da je vera le imitacija,
3. To, da ne vemo natančno, komu se klanjamo,
4. Neznanje, da je molitev in bogoslužje naša naravna dolžnost, in dojemanje tega kot bremena,
5. Neznanje, da s molitvijo so bili izpolnjeni vsi dolžnosti vseh bitij,
6. Ne vedeti, da je ves vesolj razpoložen, ko molimo.
Bogoslužje: „Izpolnjevati služenjaške dolžnosti do Boga, podrediti se Božjim ukazom“
„Spoznati lastne napake, nesposobnost in revščino ter se s čudenjem in ljubeznijo pokloniti pred popolnostjo božanstva, neskončno močjo in božanskim milosrdiem.“
(Besede, 9. beseda)
Človek je od glave do pete obdan z nesposobnostjo.
Ne more ustaviti sivolasti las, ne rasti nohtov. In človek je od glave do pete poln potreb. Potrebuje lase; če jih nima, mu nekaj manjka. Človek potrebuje čelo; potrebuje obrvi, oči, trepalnice. Potrebuje ustnice, brado, grlo. Pojdimo skozi vse to in pridemo do naših nog. Človek potrebuje noge; potrebuje peto, prste, nohte.
Človek je revnjak, revnjak vsega, od zraka, ki je tik pred usti, pa vse do raja.
Ničesar nima. Je revnjak, ker ne zmore ustvariti želuca, in revnjak, ker ne zmore ustvariti sadja. Je revnjak, ker ne zmore ustvariti oči, in revnjak, ker ne zmore ustvariti Sonca.
To je bogoslužje,
i
Najsvobodnejša naloga, ki človeku spominja na njegovo nemočnost in revščino, ga uči, da je služenik, da ni samostojni posameznik.
Človek se na eni strani ozre na svojo nemočnost in revščino, nato pa ne ve, kako bi se zahvalil svojemu Bogu, ki mu vse usklajuje in ga vzgaja, za te neskončne blagodat. Ta položaj ga vodi k pokorščini, k pokleku, k pokorstvu. Človek, ki tega ne dela, je nevedoč samemu sebi, nevedoč o Bogu, ker ne pozna samega sebe.
Inov je Božji ukaz, ki je bil objavljen, da bi človeka zaščitil in rešil pred tem spoznanjskim zaspavanjem:
„O ljudje, častite svojega Gospoda, ki vas je stvoril in stvoril vaše prednike, da bi dosegli bogabožnost.“
(Al-Baqara, 2/21)
– Zakaj človek opravlja verske obrede in kaj mu to prinaša?
Odgovora na ta dva vprašanja sta v tem ajetu podana takole:
„Bogovi, ki ste ustvarili vas in tiste pred vami, ste vi, ki ste vredni častitve.“
V ajetu,
„ki ste vas in vse, ki ste bili pred vami, stvorili“
Izraz je atribut Veličanstvenega. Če za trenutek ne razmišljamo o tem atributu, potem verski stavek,
„Bogovi, kateremu ste služili, naj vam ne škodijo.“
V takšni obliki se nam to predstavi. Torej, razlog za bogoslužje je to, da nas je naš Bog vzgojil. Bogu se služi. Da bi mogli uvideti to sveto dolžnost, je Bog v našo zavest vtisnil določene znake. Poslušnost našemu očetu smatramo za dolžnost vesti. Zakaj? Ker je naš oče. Izogibamo se neposlušnosti materi. Zakaj? Ker je naša mati. Prav ta ajet se obrača na našo zavest:
„Bogovi, ki ste vi, služite svojemu Bogu.“
tako zapoveduje. Ker vas je on vzgajil. On je spremenil hrano, ki ste jo jedli vi in vaši očetovi, v belo kri, on vas je kot zarodek pritrgal na steno maternice in on je korak za korakom izvajal vaše devetmesečno vzgojo v maternici. Zdaj pa ste v drugi maternici:
Vzdušje…
Tudi tukaj je On tisti, ki vas vzgaja, hrani, vzgaja, vas oblačila in pije.
Bog je Gospod in On je vsemu dal obliko. Človek pa je rob, služabnik; vse v njem je oblikoval Bog. Bog je tisti, ki nam je dal roke za držanje, noge za hojo, pljuča za dihanje, želodec za prebavilo, um za razumevanje. Zato smo dolžni spoštovati te neizmerljive manifestacije Božjega vpliva.
Imeti spoštovanje do našega Boga.
S sramom v najglobljih kotičkih naše duše, ker ne znamo dovolj izraziti hvaležnosti za toliko dobrot, ki nas obdajajo in nas obkrožajo.
Človek, ki tako zelo občuti in razume dolžnost hvaležnosti svojemu Bogu, je tisti, ki je v Kur’anu…
„Bogovi, ki ste vi in vaši predhodniki, ste ustvarjeni od Boga, ki je vaš Gospod, zato Mu služite“, „Izpolnite molitve“, „Postite v mesecu ramazanu“.
Ko posluša njegove zapovedi, doseže mir, ki ga je iskala.
Za bogoslužje,
„Najvišji in najčistši odnos med služabnikom in Bogom je le bogoslužje.“
(Znakovi čudeža)
se pravi. To pomeni, da človek s čašanjem doseže,
„Sem Božji hlapec, njegovo bitje, v tem svetu sem njegov gost in po smrti, Bogu budiž volja, bom šel v raj, njegovo srečno domovino.“
lahko reče.
Človek, ki v svojem vsakdanjem življenju vse svoje dejanja opravlja z ozaveščeno pokornostjo in v skladu z dovoljenim, se v določenih časih postavi pred svojega Gospoda. Pred njim opravlja bogoslužje, kot je On sam zapovedal. To je njegova pokornost Gospodu, dolžnost hvaležnosti.
Srce človeka, ki popolnoma občuti svojo nemočnost, revščino in ponižnost, se napolni z globokim občudovanjem in spoštovanjem do svojega Stvarnika.
Ta notranja teskoba
„razpad“
se tako izgovarja. In Imam-ı Rabbani Hazretleri
“
Bogoslužje se sestoji iz ponižnosti in pokornega pokleknjenja.
s tem izjavam to stanje označuje kot temelj in osnovo bogoslužja.
„Zakaj se molimo?“
To vprašanje prinaša s seboj še dve vprašanji. Bolj natančno, v tem vprašanju sta skritih dve vprašanji:
– Kakšen je razlog, vzrok, za naše bogoslužje?
– Kakšen je smislu in korist našega bogoslužja?
Neki postavijo to vprašanje imejč na misli le drugo pomenitev. Pozabijo na prvo in najpomembnejšo točko. Kot posledica tega navedujejo v sferi modrosti nekatere prednosti, ki jih sami sami pripisujejo, in trdijo, da se teh prednosti da doseči tudi na druge načine, s čimer zavzamejo stališče, ki zavrača bogoslužje.
Zlo, zločin, nepravičnost
ko se omenja bogoslužje
razlog, ki nas je prisilil to storiti
Imamo v mislih.
Iz modrosti pa
korist, ki jo pridobimo iz obredov, ki jih izvajamo
Razumemo. Primer iz svetskih zadev: vzrok potovanja trgovca iz Anatolije v Istanbul je „trgovina“. Njen namen pa je postati bogatiji in več uživati v blagostanjih tega sveta… Glede na to, omenjenemu posamezniku,
„Zakaj greš v Istanbul?“
če bi rekli, ne bi odgovorili „postati bogat“. To je odgovor, ki sodi v sfero modrosti, in ni na mestu. Odgovor na naše vprašanje je
„trgovati“
Odgovor mora biti tak. Takšen odgovor je primeren za to vprašanje in je točen.
Torej,
„Zakaj se moliš?“
odgovor na vprašanje v obliki
„Ker mi je Bog zapovedal“
bo tako. Držanje se tega zapoveda ima tudi mnogo prednosti, tako v tem svetu kot v onostranstvu. A bogoslužje se ne opravlja zaradi teh prednosti. To je mudrostna, filozofska plat zadeve.
Delo je obred;
Poslušnost je izogibanje prepovedim.
Služabniku služenje pristoji.
Blagodat, nagrade in stopnje v raju, ki jih bo Bog podaril služenemu, ki služi z tem ozaveščenjem, so mudrostna plat bogoslužja.
Vsaka islamska zapoved in prepoved priča o tej resnici. Samo nekaj primerov: na primer, post ima številne zdravstvene prednosti. Vse te prednosti so mudrost, ki stoji za postom.
„Zakaj se drži post?“
Odgovor na to vprašanje niso te prednosti, kot se pogosto misli.
Post
,
Spoštuje se, ker je to Božja zapoved.
.
Ta obred ima določen mesec: Ramadan. Čeprav bi v desetih mesecih pole Ramadanu držali prostovoljne postove, če pa v Ramadanu ne bi držali, ne bi izpolnili tega obreda. Če bi šlo le za mudrost postu, torej za njegove prednosti, bi se v tem drugem primeru prednosti desetkrat povečale, vendar bi obvezni post še vedno ostal neizpolnjen.
Tudi post ima določen začetek in konec. Če začnete postiti takoj po imsaku, a iftar (prekinjanje posta) opravite več ur po večerni molitvi, vaš post ne bo veljaven. Boste sicer bili dlje časa gladni, a ne boste držali posta. Čeprav je mudrost popolnoma izpolnjena, se vaša ibadah (religijska obredna dejavnost) ne šteje za veljavno, ker je vzrok (vzrok za post) izginil.
Post
nego ne vzdržujejo zaradi njene zdravilne vrednosti,
piti alkohol
ni haram zaradi zdravstvenih škod, ki jih povzroča.
„Zakaj ne piješ alkohola?“
odgovor na vprašanje,
„Ker je Bog to prepovedal.“
Tako bo. In le v tem primeru je nepitje alkohola akt bogoslužja, pobožnosti in približuje človeka k Bogu. Glavna stvar pri nepitju alkohola ni zaščita telesa in uma, ampak izogibanje božjemu prepovedu. To je bistvo; ostalo pa so modrosti in koristi nepitja alkohola.
Kot veste, je haram (zakonsko prepovedano) jesti meso ovce, ki je umrla sama od sebe ali je bila ubita z udarcem. V zvezi s tem se lahko navedejo nekatera medicinska ali biološka pojasnila. Vse to je aspekt mudrosti v tej zadevi. Medtem ko se vse to navaja in razlaga, se pozablja na sledeče:
– Zakaj je torej haram jesti žival, ki je bila zaklana v ime nekoga, ki ni Bog?
Kaj je odgovor na to vprašanje? Žrtvovanje se je zgodilo, kri je poprcala. Torej, bistvo ni v medicinskih prednostih žrtvovanja živali. Bistvo je, da se človek ne oddaljuje od zavesti služabnika, da deluje v imenu Boga. Da žrtvuje v njegovem imenu, da začne v njegovem imenu, ko je in pije, da ne pozabi, da je tudi pri oblačenju in razoblačenju še vedno njegov služabnik. Da ima vedno na umu njegove zapovedi in prepovedi…
Kratko povedano:
V vseh ukazih našega milostivnega in usmiljenega Gospoda so za nas številne koristi. Mi pa se klanjamo ne zaradi teh koristi, ampak zato, da bi se držali Njegovih ukazov in si zaslužili Njegovo naklonjenost.
Tisti, ki ne občutijo ali ignorirajo to subtilnost, si s napačnimi presoji zapirajo vrata k bogoslužju in utrpijo velika škoda.
Za več informacij kliknite:
– Kaj moramo storiti, da bi molitev opravljali z pokornostjo?
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih
