Lahko odgovorite na trditev, da je hadis, ki pravi, da se bo moja skupnost razdelila na sedemdeset tri frakcije, nezanesljiv?

Spoštovani brat,

V drugi verziji hadisa pa se omenjajo naslednje besede:

je dejal. Na vprašanje, kdo so ti, je dejal… V drugi verziji je navedena drugačna oblika izjave.

O tematu obstajajo različne verzije, ki so prenesene po različnih verigah prenosa. Nekatere od teh verzija so šibke, druge pa zanesljive. Različne verzije, ki jih učenjci, ki proučujejo hadise o tem tematu, označujejo za šibke, se razlikujejo od zanesljivih verzij.

Ena od teh verodostojnih zgodb je sledeča:

Tirmizi je potrdil, da je ta hadis, ki ga je prenesel Abu Hurejra, zanesljiv. Al-Munzirij je prav tako opozoril na to Tirmizijevo potrditev.

Vendar pa ta verzija, ki jo navaja Tirmizi, ne vsebuje dodatka. Tirmizi je to izjavo uporabil za verzijo, ki vsebuje ta dodatek.

Ibn Taimija, znan po svoji skrbnosti pri preučivanju hadisov, je ta hadis prav tako ocenil kot verodostojnega in ga uporabil kot dokaz za svojo tezo.

Al-Hakim je ta hadis povzel v zelo skrajšani obliki in potrdil, da je verodostojen.

Kot je razvidno iz teh pojasnil, ni mogoče trditi, da je ta hadis izmišljen. Čeprav obstajajo šibke verzije, obstajajo tudi verzije, ki jih številni učenjci štejejo za verodostojne.

Določitev omenjenih skupin v hadisu je težko vprašanje. Prorok (s.a.v.s.) jih je opisal kot „firka-i Naciyeyi“. S tem v misli, ne bi bilo pravilno zavračati in stigmatizirati skupine, katerih je danes več kot sto, kot „druge“, samo na podlagi razlike v prepričanjih. Seveda, lahko obstajajo skupine, ki neposredno nasprotujejo temeljnim načelom islamske vere. Naši učenjci so se skozi zgodovino trudili, da ne oznanjajo kot nečistokrvne tiste, ki ne mislijo kot oni, kolikor je to bilo mogoče.

Ali mi, ki se imamo za pripadnike Ahl-i Sunnet, nimamo napak? V tem stoletju je Kur’an pomembnejši kot v kateremkoli drugem stoletju. Treba se je izogibati ravnanju, ki bi ga poškodovalo, in se izogibati razpravam o sporih. Mi Wahhabije v Saudski Arabiji in Šiite v Iranu sprejemamo kot muslimane in, če imajo kakšne napake, jih prepuščamo Bogu.

V času, ko ateistični in sekularni gibki združujejo sile in napadajo skupne temelne principe vseh abrahamskih religij, je dolžnost muslimanov ne le zagotoviti enotnost med seboj, ampak tudi sodelovati z iskreno religioznimi skupinami vseh abrahamskih religij, da bi se borili proti ateizmu in nemoralnosti ter branili temeljne principe prave vere. Medtem ko se stotine gibkov združujejo okoli ateistične, materialistične filozofije – samo zato, da bi uničili temelje prave vere in namesto tega uveljavili vsakršno nemoralnost – je nujno, da se zagovorniki prave vere združijo, da bi branili njene temelje, za Božje zadovoljstvo, in da ne gledajo na pomanjkljivosti drugih. Sicer se bo zgodila komična situacija, kot da bi se borili proti komarjem, medtem ko se zmaji, ki napadajo, ignorirajo.

S pozdravi in blagoslovi…

Islam v vprašanjih in odprvancih