Nositi nakit ni nujno za sodobne poslovne ženske, ampak je potreba. Zanima me, ali je nositi ogrlico ali zapestnico dovoljeno. Seveda mislim na dolge ogrlice ali zapestnice, ki se spustijo čez zapolnjen vrat ali roko.
Slišal sem tudi, da je nositi prstan na enem od kazalcev (ne spomnim se, ali na desni ali levi roki) nepraktično, ker je to navada nekdaj zatrtih plemen, in da je zato bolje tega izogibati; ali je to res?
Spoštovani brat,
Odgovor 1:
Reci tudi verujočim ženam:
Naj spravijo oči dol, naj se varujejo, da ne gledajo na moške, ki jim niso dovoljeni, saj je gledanje predhodnik bluda. In naj varujejo svoja spolna mesta, naj jih popolnoma prekrijejo in se varujejo bluda. In naj ne razkazujejo svojih okrasov. Ko se omenja ženski okras, si običajno predstavljamo krono, uhane, ogrlico, zapestnice in podobne nakite, krasilo za oči, henno in podobno, ter okrase na oblačilih. V Suri Al-A’raf…
„O, potomci Adamovi! Ob vsakem obisku mošeje oblecite lepe obleke.“
(Al-A’râf, 7/31)
V omenjenem ajetu je bilo omenjeno, da „zinet“ pomeni obleko. Če je torej razkrivanje te „zinet“ prepovedano, je razkrivanje telesa, na katerem se „zinet“ nahaja, še bolj prepovedano. To pomeni, da naj ne razkrivajo telesa, pa naj ne razkrivajo niti „zinet“, ki ga nosijo. Vendar pa nekateri učenjci sprejemajo stališče, da „zinet“ v tem ajetu označuje mesto, na katerem se „zinet“ nosi ali uporablja: obraz, mesto za kohl in rumenilo; glava, mesto za diadem; lasje, mesto za plete in zavoj; ušesa, mesto za broje; vrat in prsi, mesto za ogrlico; roke, mesto za prstane in henno; zapestja, mesto za zapestnice; lakti, mesto za laktične obroče; stegna, mesto za gleženjske obroče; noge, kot roke, mesto za henno. Poleg tega se ne razkrivajo niti drugi deli telesa.
Neki od teh učenjakov to razlagajo kot izpustitev muzafa ali omenjanje stanja, volje, namena.
„mesto za nakit“
Pri tem je bil uporabljen metaforični pomen. Kot dokaz za to so navedli, da je splošno sprejeto in dovoljeno, da se na te okraseke normalno gleda in da se jih kupuje in prodaja, ko so ločeni od ženskega telesa. Nekateri pa so s tem istim dokazom, sprejemajoč, da je glavna lepota ženske njeno naravno, lepo ustvarjeno telo, a namen okrasa je okrasitev telesa, sprejeli, da se s tem okrasom misli samo telo, in da je večina žensk že okrašena, saj se izogibajo umetnim okrasom, ter da je lepota ustvarjanja prisotna v vseh in da je vsako žensko telo v svoji bistvi okras, kar je po njihovem mnenju dokaz za univerzalnost pravila, in so zato temu dali naslednji pomen:
Ženske naj ne razkrivajo nobenega dela svojega telesa, ki je po naravi okras, torej naj ne razkrivajo svoje lepote.
Pravzaprav,
pri naravnih lepoti se raje ne uporablja beseda „okras“.
„Cemal“
čeprav je uporaba izraza „denizmesi“ pogostejša, je izraz „zinet“ bolj znan v zvezi z nakitom, ki je okrašena z okrasnimi predmeti.
„Žene, sinovi, gomolji zlata in srebra… vse to, česar se ljudje tako zelo navezujejo, je bilo ustvarjeno za njihovo okrasitev.“
(Al-Imran, 3/14)
V skladu z razlago aleta, ni dvoma, da pojem okrasa vključuje tako naravni kot kasnejši okras. Pravica okrasa in lepote je, da se razkrijejo tistim, ki jih nosijo, in da se skrijejo pred drugimi.
„Čeprav je lepota obvezna za manifestacijo / Bog jo skriva v svojem veo.“
Ali bo sonce kdaj pokazalo svoj obraz tujcem, v tej obliki?
„Čeprav lepota mora biti razkrivena, jo skriva.“Ali bi soncek, ki je v svoji lepoti zakrit za oblaki, kdaj pokazal svojo obraz drugemu?
Izjema so le vidne dele.
To, kar se pri teh okrasih pokaže, tudi če je prekrito, je naravno in izjema od tega pravila, to pa so okrasi rok in obraza, ki se pokažejo zunaj pokrivala. Ker je samo pokrivalo okras ženske. Naravno je, da se zunanja stran pokaže. In roke in obraz se v molitvi pokažejo po navadi. Kot je zapisano v Ebu Davudovem Musnedu, je Prorok (s.a.v.) rekel Hz. Esmi…
„O Esma, to je vse, kar se da videti na ženi, ko doseže spolnost.“
(Abu Dawud, Libas, 31)
in je pokazal na svojo sveto obraz in dlani. Pri delu, držanju potrebnih predmetov in celo pri prekrivanju, je treba roko razpreti, prav tako je težko pokriti obraz kot ostale dele telesa zaradi nujnega gledanja in dihanja.
Odkritje obraza je potrebno tudi pri pričanju, na sodištu in pri poroki.
Zato ni nič narobe, če se odprejo v skladu z nujnimi potrebami, vendar je haram (zakázano) odpirati, gledati ali se ozirati na to, kar od tega ostane, in to mora biti zakrito pred ne-mahremi (t.j. ne-približnimi sorodniki).
Naročeno je, da
in naj si prekrižajo glaven oblačilo čez prsi,
Naj ne pokažejo glave, las, ušes, vrat, grla, prsi, ampak naj se tesno pokrijejo in naj za to namenijo pokrivalo, s katerim bodo lahko izpolnile to zapoved. Po navedbah tefsiristov so ženske v džahiliji (predislamskem obdobju) tudi nosile pokrivala. Vendar so si jih le vezale na zatolke ali pustile spušteno, vratovi in grla so ostajali odkriti, nakit je bil vidne. Pokazalo se je, da je ta razgolenost, ki se v zadnjem času šteje za sodobno, v resnici stara džahilijska navada. Islam je takšno razgolenost prepovedal in s zapovedjo, da se pokrivala prekrivajo vratove, je tesettur (pokrivanje) postal obveznost.
Vidimo, da ta ukaz ne le določa obveznost pokrivanja, ampak tudi poseben način, ki je najlepši izraz ženske skromnosti in čistoče. Vidimo, da ta ukaz ni omejen na določeno okolje, doma ali zunaj. V tem pogledu je absolutni. Kot izjema je dovoljeno gledanje na skrite okrase, kar še dodatno poudari, da je pokrivanje obvezno pred ne-mahremi (t.j. ne-pobližnimi sorodniki), da bi se poudarila moč in pomen te obveznosti. Zato se ponovno ponavlja ukaz, da se pokrivajo in ne razkrivajo svojih okrasov, razen pred svojimi možmi, očmi, dedovi (ki vključujejo strici in strici, saj z njimi ni zakonska zveza mogoča), očmi možev, svojimi sinovi, sinovi možev, svojimi bratovci, sinovi bratov, sinovi sestri, svojimi ženami (t.j. muslimankami) ali ženami, ki imajo posebn položaj v službi ali družbi.
To pomeni, da ne bodo smeli soditi na sodbo tujim ženskam, katerih značaj ne poznajo.
Večina prejšnjih teologov je trdila, da „žene vernih“ pomeni muslimanke, ki pripadajo isti veri. Zato muslimanke ne bi smele razodetovati pred nemuzejnimi ženskami. Nekateri pa so to razlagali na podlagi analogije, trdili, da „žene vernih“ pomeni ženske, ki so v službi ali v družbi vernih, bodisi muslimanke, bodisi ne-muslimanke, kar je trdil tudi Fahreddin Razi.
„To je ta vera“
je dejal. Prvi je bil previdnejši, ta pa je bolj primeren.
Ali pa služenkam, ki so bile v njihovi lasti, ali pa služabnikom, ki niso bili svobodni.
tj. stare, pobožne moške, ki ne potrebujejo žensk in nimajo več poželenja, ali pa imbecile, ali pa nesrečneže, ki se držijo za hrano, ker ne znajo opravljati ženskih opravkov, ali pa sluge, ki nimajo moškosti, ki so od rojstva impotentni; nekateri mislijo, da to vključuje tudi kastrirane in impotentne, tj. tiste, katerim je bil odstranjen moški spolni organ, vendar, kot je omenjeno v Keššaf Tafsiru in Abu Hajjanu, po mnenju Imama Azama Abu Hanife, je njihovo zaposlovanje, zadrževanje, nakup in prodaja haram (nezakonito). Njihovo zadrževanje ni bilo nikoli omenjeno pri nobenem od predhodnikov. Ker to spodbuja k zločinu, kot je kastracija.
Kastracija pa je haram (zakonsko prepovedana v islamu).
Ali pa komu drugemu, razen otrokom, ki še ne poznajo skritih ženskih značilnosti.
Do določene mere lahko razkrijejo svoja okrasila tudi v zvezi z dvanajstimi izjemami, ki smo jih omenili do zdaj.
PRVO:
Za moža je dovoljeno gledati na celo žensko telo, saj je to tisto, kar je s pojmom „zinet“ mišljeno.
DRUGA:
Mož in žena lahko razkrivata svoja obraza, roke in noge, ki so znana kot okras, ter glavo, lase, ušesa, vrat, roke in noge, ko opravljajo službo, saj je to dovoljeno zaradi bliskosti. Njihovo gledanje na te dele telesa je dovoljeno, ker morajo biti skupaj zaradi bliskosti. In ne more se govoriti o skušnjavi. Toda razkrivanje trebuha in hrbta ni dovoljeno, to je nehanebnost.
TRETJA:
Kot je awrat moškega moškemu od pupka do kolen, tako je awrat ženske ženi od pupka do kolen. Pogled na ostale dele telesa je dovoljen.
ČETRTO:
Gledanje služebnic, ki so postale nepotrebne za moške, ker so izgubile svojo spolno privlačnost, je podobno kot gledanje mahremskih oseb, saj ne obstaja nevarnost, da bi se kdo razburil ali imel zlobne namere.
PETO:
Otroci niso dolžni. Vendar jim je treba v skladu z njihovim razumevanjem in sposobnostmi poučevati o dobrem obnašanju in vzgoji.
ŠESTI:
Ta zapoved o pokrivanju glave se nanaša na svobodne muslimske ženske, ne pa na sužnjenke.
Zato je za svobodne ženske izjemno pomembno, da ne razkrivajo svoje lepote drugim kot izjemaškim osebam, saj je to ključno za ohranitev njihove čednosti, zaščito in dobro preživetje, pa tudi zato, da ne vplivajo na tuje moške, ne privlačijo jih k grehu in jim ne vcepčujejo nečednosti in nečistosti. Zato se jim naročuje, naj popravijo celo svoj hod, da bi se spomnile na moč in obseg zapovedi o pokritju, saj je to izjemno pomembno.
da ne bi s trkanjem nog po tleh razkrili nakit, ki ga skriva.
to pomeni, da naj se oblačijo skromno in dostojanstveno, ko hodijo. Naj ne hodijo s pretencio, da bi se pokazale njihove skrite okrase, bodisi naravne ali umetne, naj ne hodijo s pretencio, da bi privlačile pozornost, saj to vzbuja poželenje in dvome.
Vendar pa ne smemo pozabiti, da
Uspeh ženske v tem pogledu je sorazmeren s čednostjo in pozornostjo moških na njihove dolžnosti ter z trudom in skrbjo vseh v družbi, in to vse je mogoče le z Božjo pomočjo. Zato v tej točki Prorok (s.a.v.) v nagovoru vsem muslimanom, omenjajoč moške in vključujoč ženske, pravi:
In vi, ki ste verniki, pokajte k Allahu vsi skupaj, da bi dosegli odrešitev.
To pomeni, da v pokvarjeni družbi ni upanja na odrešitev, in da je pokvarjenost družbe posledica napak in grehov moških, še preden žensk. Zato morajo moški, pa tudi vse vernice in verniki, moški in ženske, odvrniti se od napak in grehov, ki niso v skladu z vero in ki so sledi nevedstva, pokorno se obrniti k Bogu, iskati Njegove pomoči in biti pozorni na Njegova ukazanja, da bi skupaj dosegli odrešitev.
(glej Elmalılı Hamdi Yazır, Jezik Kurana, vera v Boga)
Odgovor 2:
Za več informacij kliknite:
Ali je dovoljeno nositi prstan na kazalec, na kateri prst bi se prstan moral nositi?
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih
