– Ali bi mi lahko pojasnili 30. ajet Sure Marije, kjer se omenja, da je Jezus (a.s.) kot dojenček govoril in bil obveščen o svojem prerokstvu? Ali je prerokstvo Jezusu (a.s.) prišlo že v dojenčkovi dobi?
Spoštovani brat,
Knjiga, ki je bila dana Jezusu (a.s.), je Evangelij. (Ali: Knjiga, ki je bila dana Jezusu (a.s.), je Evangelij.)
„On mi je dal knjigo in me je poslal kot preroka.“
Kar zadeva del povedka, ki pomeni „…in me je učinil prerokom“, nekateri razlagajo, da je Jezus (a.s.) v trenutku, ko je to povedal, bil imenovan za preroka in mu je bila dana knjiga, vendar je ta interpretacija šibka. Iz teh besed je razvidno, da se od njega, ko je kot dojenček govoril, pričakuje, da razkrije, da je Bog v večne časove predodredil, da bo prerok in da bo dobil knjigo.
(Ševkānī, III, 374; Diyanet İşleri Başkanlığı Yay., Kur’an Yolu, III, 511.)
Prevod omenjenih versov glasi:
“
(Ko je Jezus izgovarjal besede)
Jaz sem, v resnici, Božji služabnik! On mi je dal Knjigo. On me je naredil prerokom. On me je blagoslovil, kje koli sem se nahajal. On mi je zapovedal molitev in milocinico, dokler sem živel. On me je učil spoštovati moji materi. On me ni naredil tirana, ne nesrečnika. Mir, ko sem bil rojen, ko umrem in ko bom vstal iz mrtvih.
(in mir)
„Leži na meni,“ je dejal.
(Marija, 19/22-33.)
Po tem, Jezus, mir s njim, ni več govoril, dokler ni prišel čas, da je, kot njegovi vrstniki, začel govoriti.
(Ibn Abi Šajba, Musannaf 13/196; Sâlebî, Arais str. 386; Ibn Asîr-Kâmil 1/311.)
A vendarle je Marija rekla:
„Ko sem bil sam, mi je govoril iz trebuha in mi razlagal. Ko pa sem bil med ljudmi, je v mojem trebuhu molil z molitvenimi zrni.“
je dejal.
(Ibn Abi Šeiba, Musannef, sv. 13, str. 196, sv. 11, str. 544; Ibn Asir, Kamil, sv. 1, str. 310; Abu l-Fida, Al-Bidayah wa-n-Nihayah, sv. 2, str. 65.)
Izraeliti so, ker so mislili, da je Marija zagrešila blud, vzeli kamne v roke, da bi jo kamenovali do smrti!
(Taberi – Tarih, sv. 2, str. 22, Ibn Esir – Kamil, sv. 1, str. 311.)
Ko je Isa (Isus) začel govoriti, so Marijo (Maryam) osvobodili.
(Sâlebî, Arais, str. 386; Ibn Esîr, Kâmil, sv. 1, str. 311.)
Eden od razlogov, zakaj so Izraelovi sinovi padli v nezapovestnost, je bil…
(glej Nisa, 4/156).
, ki svojo čast varuje kot trdnjago
(glej Enbiyâ, 21/91; Tahrîm, 66/12.)
To je bilo obtoževanje in klevetanje Marije, da je bila bluda.
(glej Marija, 19/27-28)
Obilno sporočilo, ki ga je Isá Aleyhisselâm prejel, in navedenje Evangelija:
Ko je imel trideset let, je Isamu, mir s njim, bila objavljena božanska beseda, Evangelij. (Abu’l-Faradž ibn al-Džauzī, at-Tibsira, sv. 1, str. 355.)
Veličanstveni Bog mu je rekel:
Naložil mu je, naj začne klicati ljudstvo k veri v Boga in k bogoslužju, naj ozdravlja bolne, hromé, od rojstva slepe, norce, besne pse in vse druge, ki trpijo za kakšno boleznijo.
Tudi Isa (Isus) je storil, kar mu je bilo zapovedano.
Ljudstvo ga je zavzela, se mu naklonila in se k njemu privzela. Tih, ki so mu sledili, so se množili. Njegov spomin se je povzdigoval in slavio.
(Sâlebî, Arais, str. 390; Ibn Esîr, Kâmil, sv. 1, str. 314.)
Včasih se pred vrati Isa Aleyhisselama zbirajo na tisoče bolnikov in invalidov.
(Taberî, Tarih, sv. 2, str. 21; Sâlebî, Arais, str. 390.)
Od bolnikov tisti, ki so bili sposobni sami priti k Isu Aleyhisselamu, so prišli peš, on pa je šel k tistim, ki niso bili sposobni sami priti, in jih je sam peljal, le da bi…
Z vero v Alaha, molitvami in ozdravljanjem.
(Taberî, Tarih, sv. 2, str. 21; Sâlebî, Arais, str. 390.)
Isá, mir s njim:
„Ali veste, da obstaja kdo drug, razen mene, ki je Božja beseda in duh, ki ozdravlja slepe, trpeže… in vzkřǐši mrtve?“
in oni vprašajo:
„Ne!“
so rekli.
(Hakim, Müstedrek, 2. knjiga, str. 549.)
Ko je bil Isa (Isus) vznesen na nebo, mu bilo trideset tri leta.
(Yâkubî, Tarih, sv. 1, str. 79; Sâlebî, Arais, str. 403; Ebülferec ibn Cevzî, Tabsıra, sv. 1, str. 356; Ebülfida, Elbidaye vennihaye, sv. 2, str. 95.)
Pojasnilo Kur’ana v zvezi s temo:
„In še to, da so (Isaja) zanikali in postali nezakajniki, ter so o Mariji izrekli velika kleveta.“
‚Mi smo ubili Božjega preroka, Mesija Isa, sina Marijina!‘
Zato smo jih izgnali iz naše milosti, ker so to rekli. Pa vendar oni ga niso ubili, niti ga niso obesili.
(muž, ki je bil ubit in obešen)
), ki so bili predstavljeni kot (Isá).
(Ves čas)
resnično
(Isus in njegovo ubištvo)
o tem, sami so v sporu in v popolni negotovosti in dvomih. Njihovo mnenje o tem je
(v njegovo čast)
nimajo nobene informacije o tem. Toda
(suh kot prah)
sledijo le domnevi. Njega niso ubili, ampak ga je Allah povzdigal k Sebi. Allah je resnično Najmočnejši, Najmudriji.“
(Nisa, 4/156-158.)
(M. Asım Köksal, Zgodovina prerokov, Turška fundacija za verske zadeve: 2/334)
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih