– V slovesni propovedi je Allah, Najviši, dal vsakemu upravičenemu osebi njeno pravico. V nadaljevanju hadisa se omenja, da za dediča ni potreben testament. Lahko mi to pojasnite?
Spoštovani brat,
V hadisu omenjeni ajet, ki je pred objavom ajetov o dedovanju zapuščanje volje (vostanov) v zakonu (šeriatu) uveljavil kot obveznost, a je bil kasneje s objavom ajetov o dedovanju ukinjen, se glasi:
„Ko se komu od vas približa smrt, če za seboj pusti imetje, je dolžan napraviti testament. Naj ga napravi za matere in očeta ter za bližnje sorodnike, kot je prav. To je dolžnost za tiste, ki se bojijo Alaha.“
(Al-Baqara, 2/180).
Pravilo tega ajeta je bilo odpravljeno s členi, ki določajo deleže dediščine na začetku Sure An-Nisa. Poleg tega, da bi se ta ajet odpravilo:
„Bog, najvišiši, je dal vsakemu, kar mu je pripadalo. Zato več ni nobenega zapuščanja v korist kakršnega koli dediča.“
je bilo ukazano.
Amr ibn Hatice (radijallahu anh) pripoveduje: „Resulullah (alejhis-selamu ve-selam) je držal govor na svoji kameli. Bil sem pod vratom kamele. Kamel je neprestano žvakala, njena slina mi je kapala po ramenih. V tem trenutku sem slišal, da je Aleyhis-selamu ve-selam rekel:
„Bog je dal vsakemu, kar mu pripada. Zato ni zapuščine v prid enega od dedičev.“
[Tirmizij, Vesaya 5, (2122), Nesai, Vesaya 5, (6, 247).]
Abu Umame (radijallahu anh) pripoveduje: „Poslanec Allahov (s.a.v.s.) je rekel:
„Bog, Najviši, je dal vsakemu, kar mu pripada. Zato ni zapuščine v korist dediča. Otrok pripada postelji. Za nezakonitega sina je zavrženost. Pravo sodbo ima Bog. Kdor se pripiše k komu drugemu kot svojemu očetu, ali koga drugemu kot svojemu zakonitemu skrbniku prizna za skrbnika, naj bo pod Božjim prokletstvom do konca sveta.“
(Tirmizi, Vesaya 5, Abu Dawud, Büyû 90)
Ta hadis vključuje več ustavilnih določb hkrati:
*
Nasledniku se ne sme zapustiti. Bog je naslednikom določil določeno pravico na premoženje pokojnika. Zato se ta znesek ne sme povečati s testamentom.
*
Otrok pripada tistemu, v čigar postelji je rojen, kar se tiče porekla. Torej materi. Tukaj je mati označena kot firaš (= postelja). Hadis izjavlja, da otrok pripada tistemu, ki ima posteljo. Lastnik postelje je mož, gospodar ali vatiu’şşüphe (tisti, ki ima dvom, da je prišel v stik z žensko), v tem pogledu so enaki. Zani pa nima pravice na poreklo. Njegovo dejanje je povzročilo, da se mu mora izreći kazen. Ker v hadisu…
„Za Zani je kamen na kamnu“
je bilo ukazano.
Odvračanje od svojega porekla in pripisovanje kakega drugega porekla, ko se ve, katero je pravo, je haram (grešni čin). Poreklo namreč prinaša s seboj določene pravne posledice, kot je dediščina, pa tudi druge predpise, kot so zakoni o zakonskih prepovedih. Zato zavzemanje tujega porekla ali zavračanje svojega, ko se to ve, bo ustvarilo pogoje za kršenje številnih haramov, na katere islam posebej opozarja.
(Šest klasičnih knjig, Prof. Dr. İbrahim Canan)
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odgovore
