Spoštovani brat,
Kolikor nam je znano, Gibrilu (as)
„um“
To trdijo le filozofi. Ne vemo, da bi kakšen drugi islamski učenjak izjavil podobno. Znano je, da so islamski filozofi Farabī, Ibn Sina, Ibn Tufajl in Ibn Rušd imeli takšno misel. (glej Ali Bulaç, Din-Felsefe, Vahiy-Akıl, str. 54)
Za te trditve nimajo nobenih dokazov iz islamskih virov. Vendar pa so Aristotelove ideje o božanskih entitetah/bogovih, ki jih predstavljajo zvezde, v Farabiju…
„izolirani umovi“
je bil tako dojeman. Ibn Sina, ki je prišel po njem, pa je v islamskem mišlenju našel ekvivalente za te pojme.
„angeli“
je menil, da je to primerno reči. (glej isto, str. 126-127).
Po Farabiju, ki trdi, da so religijska in filozofska resnica eno in isto, filozofi dosežejo resnico, ki so jo preroki dosegli prek aktivnega uma/Gabriel, s pomočjo racionalnega mišljenja in razmišljanja (isto). Ibn Sina aktivni um prav tako šteje za eno in isto s Gabrielom (isto; Glej tudi Farabi, el-Medinet’ul-Fazıla, str. 50; Ibn Sina, eş-Şifa, str. 441).
V virih tefsira se običajno navaja,
„Gabriel“
beseda,
„cebr“
in
„îl“
Poudarja se, da je beseda nastala iz združitve dveh besed. Glede na prenos iz Ibn Abbas, v hebrejščini „cebr“ pomeni Abd=služnik, „îl“ pa Allah. Zato,
Gabriel, Abdullah = Allahov služabnik
to pomeni.
Po mnenju nekaterih pa:
„Algebr“
beseda
„ceberut“
izhaja iz korena, ki pomeni moč. Glede na to mnenje,
Gabriel, Božja moč
kar pomeni. (Primeri: Tafsir al-Tabari, Tafsir al-Razi, Tafsir al-Qurtubi, Tafsir al-Bahr al-Muhit, Tafsir al-Alusi, Tafsir Elmalili Hamdi Yazir, razlaga 97. in 98. ajeta Sure al-Baqara).
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih
