Spoštovani brat,
1. Spoštovati Božje zakone
Bog je za človeštvo postavil določene zakone. Na primer, tisti, ki dela, zmaguje. Tisti, ki je potrpežljiv, uspeh doseže… Samo pripadnost prave vere ni dovolj za zmago v boju. Kot je bil najljubši Božji služabnik, najvišji človek, prerok Muhamed (s.a.v.s.), v boju pri Uhudu nosil dve zbrojni obleke (1), v bitki pri jarku je kopao jarke in se skrival za jarkom…
2. Vedeti, kako ohraniti zaupnost
Prerok (s.a.v.) v vseh bojnih pohodih, razen v pohodu na Tabuk, ni vnaprej razkrival cilja, ampak je uporabljal metafore. (2)
„Ne zauplajte v skrivnosti tistim, ki niso vaši.“
ta ajet nam ponuja smernice v tej zadevi.
(Al-i Imrān, 3/118)
3. Ne govoriti vsega povsod
V času Proroka Muhammada so bila zelo turbulentna obdobja. Ko se muslimani preselijo v Medino, so sicer delno našli varnost, a niso bili povsem varni. V vsakem trenutku obstajala možnost napada Mekančana. Med ljudmi se je čas od čas širil glas, da „so prišli, da prihajajo“ (3). Upravo ta ajet nas uči, kaj je treba storiti v takih situacijah:
„Ko so slišali kakšno novico, ki je vznemirjala ali strašila, so jo takoj širili. Medtem ko bi jo morali bili predložiti Proroku in tistim, ki imajo oblast med njimi.“
(odgovornim osebam, ki imajo besedo in moč)
Če bi nas obvestili, bi oni zagotovo vedeli, kaj je treba storiti.“
(Nisa, 4/83)
Kot je rekel Poslanec Božji,
Če osebi pove vse, kar sliši, je to za njo dovolj, da je to laž.
„(4). Ni nujno, da je vse, kar slišimo, res, in ni primerno, da vse, kar slišimo, ponavljamo povsod.
Bediuzzaman to izrazi takole:
“
Vse, kar rečeš, naj bo prav. Toda ni tvoje pravica, da rečeš vse, kar je prav. Vse, kar rečeš, mora biti res. Toda ni prav, da rečeš vse, kar je res.
.“
(5)
V ajetu, ki smo ga omenili zgoraj, je opomin, ki se nanaša tudi na položaj novinarjev. (6) Objavljanje novic, ki bi lahko predstavljale državno tajnino, je z novinarskega vidika privlačno. Če pa bi objavljanje teh novic koristilo sovražnikom, je pač neobjavljanje ustrezno. Poleg tega je objavljanje novic, katerih verodostojnost še ni potrjena, kot potrjene, kršitev pravic posameznika in povzroča nered. Poslušajmo ta ajet:
“
Verujoči, če vam kdo nečistodejni prinese kakšno novico, preverite njeno resničnost. Sicer pa lahko nevede napadete kakšno skupnost in nato obžalujete, kar ste storili.
“
(Al-Hujurat, 49/6)
4. Dobro poznavati pravila vojne
Poslanec Božji (s.a.v.s.),
„S“
Avaš je podvodna igra.
“
(7) Besede prerokove so nekateri razumevali kot dovoljenje za vse vrste laži in klevetov v vojni. Vendar je historično dokazano, da prerok nikoli ni pribegaval k laži (8). Uporabljal je pa vojne trikove, ki so mogli zavesti neprijatelja. Primeri tega so: ustvarjanje vtisa, da se vojska usmerja na drugo lokacijo, nato pa nenadno napad na glavni cilj, ali pa vznos deset tisoč ognjenih bakel v Mekki pred osvojenjem mesta (9). Tudi taktike, kot je simuliranje poraza za obkoljenje neprijatelja, postavljanje peči na strehe kot topov v utrbeh itd., so primeri izreka „vojna je podvod“. V tem kontekstu lahko omenimo tudi dovoljenje laži v vojni (10).
5. Izobraževanje kadra
Najmočnejši način za zmago v vojnah je vzgajanje kadra. Skupnost, katere srce je polno vere, duša hrabra, um sledi višjim idealom in roke so spretne v svojem poslanstvu, je najmočnejša skupnost na svetu. Takšna skupnost, čeprav majhna po številu, premaga številne večje skupnosti.
„Mnogo malih skupin je z Božjo voljo premagalo mnogo velikih skupin.“
(Al-Baqara, 2/249)
Ta ajet izražá to resnico. Ameriko danes držijo na nogah dobro izobraženi pripadniki manjšine.
To, da je prerok (s.a.v.) s 40 možmi izzval svet in na koncu zmagal, dokazuje pomen vzgajanja kadra.
Vir:
1. Tirmizi, Džihad, 17; Abu Davud, Džihad, 68; Ibn Mace, Džihad, 18.
2. Ibn Hišam, IV, 159.
3. Glej Beydavi, I, 227.
4. Acluni, II, 113.
5. Nursi, Mektubat, str. 265.
6. Yazır, II, 1403.
7. Muslim, Džihad, 17; Tirmizi, Džihad, 5.
8. Hamidullah, Islamski prerok, II / 1039; Ahmet Çelebi, Džihad in vojna politika v islamskem mišlenju, prev. Abdullah Kahraman, İz Yay., Istanbul, 1994, str. 98; Zuhayli, str. 57-60.
9. Azzam, s., 196.
10. Ibn Hanbal, VI / 454.
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih
