1. Zakaj so nekatere stvari bile prepovědane takoj, medtem ko so bile druge prepovědane postopno?
2. Zakaj Bog (cc) ne kaznuje pijančev s smrtjo, ampak jim postopno odvzima navado pitja?
Spoštovani brat,
Odgovor 1:
Navada pitja alkohola, ki ima skoraj tako dolgo zgodovino kot zgodovina človeštva in se je pojavljala v skoraj vseh obdobjih in družbah, je bila v času objave Korana zelo razširjena tudi v družbi Hijaz-Arabije, zato je islam, kot pri mnogih drugih določbah, alkohol prepovedal.
persuazivna in postopna metoda
spremljal je dogodke in po določenih fazah uvedel popolno prepoved.
V ajetu, ki je bil objavljen v Meki, se spominja, da je Bog podaril človeštvu razne blagoslove, in se ljudi poziva, naj se iz tega poučejo.
„Iz sadja, kot so datlji in grožnje“
pija (sladilo) in dobra hrana
to boste dobili. V tem je zagotovo pouk za tiste, ki razmišljajo.”
(Nahl 16/67)
se imenuje.
Večina teologov meni, da beseda, ki se pojavi v ajetu,
„še ker“
besedi
„alkoholno pija ali vino, ki povzroča opojnost“
Navedel je, da je ta vers nehal pomeniti to, kar je nekoč pomenil, in da je bil objavljen v Meki, še preden je bilo pijače (alkohol) prepovedano. Dodal je, da se v tem versu ni želelo poudariti, ali je pijače halal ali haram, ampak da se je želelo opozoriti na to, da se iz raznih sadij dobivajo razne vrste hrane in pijač. Navedel je tudi, da je bil ta vers kasneje razveljaven s kasnejšimi versi.
Nekateri teologi tukaj omenjajo na primer grožnje in datle, iz katerih se pridobiva vino.
ocet, mošt, nebeško pivo
kot na primer pijač, na katerega se nanaša ajet
v omenjanju alkohola ločeno od dobrih živil je posredni namig na njegovo škodljivost
Trdili so, da se nahaja tam.
Drugi ajet o tej temi je bil objavljen v Medini,
„Tebe se sprašujejo o vinu in igrah na srečo. Reci: v obeh je“
veliki greh in določene koristi za ljudi
Obstajata. Toda greh obeh je večji od njune koristi.”
(Al-Baqara 2/219)
je vers iz Korana, ki se prevodi kot:
Verset, predvsem
Omer (Umar)
in
Muaz ibn Džebel
vključno z skupino Sahabijev,
„O, Božji poslanec! Daj nam sodbo o vinu, ker vino uničuje razum in imetje.“
ki je bila izdana na podlagi prošil v tej obliki in
po temu, ko je bil objavljen ta stavek v Kur’anu, je nekaterih prerokovih spremljavec opustilo pitje alkohola.
se pripoveduje.
V ajetu je prav tako omenjeno, da obstajajo nekatera blagodejna vpliva alkohola in hazardnih igara, na primer dohodki od vina, ki se uvozi iz Sirije in se proda v Hijazu z visoko ceno, ali pa začasna sreča, ki jo prinašajo alkohol in hazard, ali pa zunanje, domnevne koristi, vendar
grešnost in resnična škodljiva narava prevladujeta
je bilo poudarjeno.
Čeprav nekateri teologi menijo, da je ta formulacija ajeta dovolj za prepoved alkohola, večina meni, da ta ajet ne vsebuje izrecne prepovedi alkohola in da se ne nanaša na takšno prepoved.
se je duševno pripravil na prepad
takega mnenja je.
Tretji po vrstnem redu objave, kar se tiče alkohola,
„O, vi, ki verujete!“
Ne približujte se molitvi, ko ste pijani, dokler ne boste vedeli, kaj govorite.
…”
(4:43)
v besedilu ajeta, ki predstavlja nov korak v smeri prepovedi, in
zadnja faza pred popolno prepovedjo
izraža.
Legenda pravi, da je ta ajet bil objavljen, potem ko so nekateri Sahabije stali v molitvi v skupnosti v pijanem stanju, a imam je zmotil in napačno prebral nekatere ajete, tako da so bili napačno razumevani. Po tem ajetu so nekateri Sahabiji, izhajajoč iz tega, da je pijanost slabo stanje, ki ovira stajanje pred Bogom,
povsem so opustili pitje alkohola,
nekateri pa so priložnost za pitje našli šele po večerni molitvi.
(Cessas, Ahkamü’l-Kuran, III, 165-166)
Ker pa je v ajetu omenjeno le pitje alkohola v omejenem in specifičnem časovnem obdobju, brez jasnega prepoveda, so nekateri Sahabe, predvsem Omer, vpraševali in prosili za jasnejše pojasnilo o statusu alkohola. Na eni zabavi je med nekaterimi Muhadžirimi in Ansarjem, ki so pili alkohol in se opili, izbruhnila besna besedna prepirka, ki je prerastla v boj, pri čemer je bil Sa’d ibn Abi Vakkas ranjen. Podobni neprijetni dogodki, povzročeni s pijanstvom, so se zgodili tudi med drugimi Sahabami. Po teh dogodkih je…
v katerem sta bila objavljena 90. in 91. ajet Sure Al-Maida, ki v absolutnem tonu prepoveduje alkohol.
se pripoveduje.
(glej Abu Dawud, Ešribe, 1; Tirmizi, Tefsiru’l-Kur’an, 6; Wahidi, Esbabu’n-nuzul, str. 118; Nuveiri, Nihajetu’l-ereb, IV, 78-80)
V teh ajetih,
„O, vi, ki verujete!
Vino
, hazard, steles (idoli), vražestvo in strele sreče so bili
To je čistega zla delo.
izogibajte se jim, da bi bili spaseni. Šejtan,
alkohol
in prek igara na srečo med vas
da bi v vas vcepelili sovraštvo in zlovoljnost ter vas odvračali od spominjanja na Alaha in od molitve.
Želiš. Odločil si se, da od tega odpustiš, kajne?”
(Al-Maida 5/90-91)
kot je bilo rečeno,
tako prepoved alkohola kot nekateri argumenti, na katerih temelji ta prepoved
se omenja.
Pot, ki se je sledila pri prepovedi alkohola, je pot, ki jo je sledil islam pri uveljavljanju zakonodaje.
metoda postopnosti in vzpostavljanja trdnega temelja, na katerem bodo temeljele sodbe
je dober primer za to.
Ker se je družba postopno pripravljala na takšno prepoved, a dogodki, ki so povzročili njeno objavo, so dali dovolj vpogleda v škodo in zlo, ki jih je alkohol povzročil in lahko povzroči, je bila ta prepoved, ki jo je vnesel ajet, s veseljem sprejeta od vseh Sahabov, pa tudi od Poslanca Božjega.
„Allah je pijačino (alkohol) prepovedal. Kdor ima pri sebi kaj od tega, naj to po prejemu tega obvestila ne pije in ne prodaja.“
(Muslim, Müsâḳāt, 67)
po tem ukazovalu je ljudstvo izlilo vino, ki so ga imeli doma, na ulice Medine in uničilo posode za vino.
Zato je islam izrecito prepovedal uživanje alkohola, saj je to splošno znano, da je vir številnih škod in zla, in to priznavajo vsi, ki imajo zdrav razum.
V hadisih prerokove (s.a.v.) se omenjajo razne mudrosti, zakaj je pijače pijače prepovedano, in se opisujejo zemeljska in posmrtna škoda, ki jo pijač pijače utrpi. Skupno število hadisov o prepovedi pijače je tako veliko, da ima stopnjo tevatura, kar pomeni, da je verodostojno in močno.
(Wensinck, el-Muʿcem, “ḫmr” md.; Abdülvehhâb Abdüsselâm Tavîle, str. 50-57)
Odgovor 2:
Tedric,
To je izraz, ki označuje postopno uvajanje šeriatnih predpisov.
V slovarju
stopnja
izpeljano iz besede
postopno
„postopno se nekoga seznaniti s čim in ga na to navaditi“
To pomeni, da se pravila ne uvajajo v celoti in hkrati, temveč se postopno uvajajo v procesu objave, pri čemer se upoštevajo človeške in družbene okoliščine.
Ta metoda, ki se uporablja pri uvajanju nekaterih določb v Knjigi in Sunnetu, se imenuje tedrîc, če se kot osnova vzame volja zakonodajalca, in tederrüc, če se kot osnova vzame narava zakonodajalne dejavnosti.
V Knjigi in Sunnetu se pri določanju odlokov uporablja štiri vrste postopnega pristopa.
Prvič,
najprej se določbe objavijo v obliki splošnih in abstraktnih (küllî) načel, nato pa se kasneje sprejmejo podrobne in konkretne (cüz’î) predpise. Takšno sprejemanje določb se imenuje
„metoda icmal-tafsil“
Lahko se omeni, da so bile pravne določbe, ki so bile dane v mekkanskem obdobju, na splošno splošne in abstraktne narave. Podrobnejše oblikovanje teh določb, tako da bi bile primerni za konkretno vedenje, je potekalo v medinskih časih.
Na primer, prepoved nepravičnega ubijanja, nasilja, nepravičnosti, rasipanja, varanja pri merilu in tehtnici, širitja nemirov in korupcije na zemlji; ukaz za pravičnost, dobrodelnost in sodelovanje, dajanje milostin, odpuščanje in zaščito sirot.
Moralni odnos, ki je bil v muslimsko družbo vpet prek tega pristopa, je v obdobju Medine ustvaril legitimno podlago za podrobne pravne predpise in zagotovil njihovo nemoteno uveljavitev.
Po Šatibiju je vsaka ureditev, sprejeta v medinskih časih, takšna, da bi spadala v obseg splošne in abstraktne norme, ki je bila sprejeta v mekkanskih časih. Vse splošne in abstraktne norme mekkanskih časov so vezane na pet osnovnih načel, ki se klasificirajo kot zaščita religije, življenja, razuma, imetja in potomstva.
(el-Muvafakat, III, 41-45, 95-96)
Druga metoda,
To je odložitev izvajanja določb, dokler se ne pojavi družbena potreba ali dokler družbena struktura ne bo ustrezala. To se imenuje
„metoda postopnega uvajanja v smislu časa“
lahko se reče.
Večina islamskih pravnikov je sprejela, da je bilo objavljanje predpisov mogoče odložiti do časa, ko se je pokazala potreba po njih, in da se je to v praksi tudi zgodilo. Dejansko obstaja mnogo hadisov, ki pojasnjujejo razlog za objavo nekaterih predpisov v Koranu (sebab-i nuzul) in nekaterih predpisov v Sunnetu (sebab-i vuru). Vzpostavljanje predpisa v zvezi z določenim dogodkom je znano kot olajšuje njegovo razumevanje in povečuje njegov vpliv na družbeni živeti.
Pri določanju nekaterih drugih določb pa
-mu’ta-poroko
kot je videti na primeru, ko je bilo dokončno prepovedno pravilo odloženo do leta osvajanja (8/630) (Muslim, Nikaḥ, 11-32) –
Pazori se je, da bi družbena struktura dosegi raven zrelosti, ki bi ji omogočila prevzemanje oblike, ki jo je predvidela božja volja.
Tretja metoda v Tedrîcde je,
nekateri predpisi se uvajajo začasno. Predpis se ukinja, ko se doseže namen, za katerega je bil uveden.
„Postopek za izdajo začasne sodbe“
Ta metoda, ki bi se dala imenovati kot „odpravljanje“, ima neposredno zvezo z abrogacijo. Ker je odpravljanje začasnih določb, ki so bile uvedene za urejnjene obdobja družbenih sprememb, ena oblika abrogacije. Na primer, ukaz za zapuščanje dedičstva staršem in sorodnikom.
(Al-Baqara 2/180)
ki jih je preklicala določila kuranskih ajetov, ki urejajo deleže dediščine
(Nisa 4/11-12)
, Prorok (s.a.v.) je tudi dejal, da se dediču ne sme zapustiti premoženje s testamentom.
(Buhari, Veṣâyâ, 6; Abu Dawud, Veṣâyâ, 6; Šafi’i, str. 137-145)
Sledeno v Tedrîc
Četrta metoda,
gre za postopno uvajanje določb, ki se nanašajo na isto obveznost, glede na stopnjo obveznosti, ki jo te določbe vsebujejo.
„metoda postopnega uvajanja“
lahko se reče.
Videti je, da se ta metoda uporablja na dva načina.
Prvi in najpogostejši
To je metoda postopnega povečevanja obveznosti, od enostavnih do težjih, od manj do več. Vsaka faza služi kot sociopsihološka priprava na naslednjo.
Na primer,
pet dnevnih molitev
obvezno postati
To se je zgodilo v dveh fazah, v določenem časovnem obdobju. Najprej je bilo narejeno, da se molitva, ki je bila sprva obvezna dvakrat na dan, zjutra in zvečer, nato petkrat na dan.
Alkohol
Tako je tudi s prepovědjo pitja.
V Kur’anu
v prvem koraku
Navedeno je, da muslimani iz datljev in grozdov pridobivajo alkoholne pijače in dobro hrano, vendar alkoholne pijače niso posebej omenjene kot dobra hrana.
(Nahl 16/67)
V drugi fazi
Navedeno je, da alkohol vsebuje tako velik greh kot tudi koristi, vendar je greh večji od koristi.
(Al-Baqara 2/219)
V tretji fazi
Pitje alkohola je omejeno s prepovědjo prihajanja k molitvi v pijanem stanju.
(Nisa 4/43)
V zadnji fazi
pijanje alkohola je tukaj strogo prepovedano.
(Al-Maida 5/90-91)
Vojna
ureditev v zvezi s tem
predstavlja primer postopnega uvajanja sprememb v sodni praksi.
(Koranjski stihi, ki se nanašajo na to temo, so bili objavljeni v tem vrstnem redu: el-Hicr 15/94; el-En’âm 6/106; en-Nahl 16/125; el-Ankebût 29/46; el-Hac 22/39; el-Bakara 2/190; et-Tevbe 9/5; el-Enfâl 8/39; el-Bakara 2/244)
Pri postopnem uvajanju predpisov se redko uporablja metoda od težkega k lažjemu. Olajšanje predpisa glede nočne molitve je primer takšnega postopnega uvajanja.
(Al-Muzzammil 73/1-4, 20)
Metoda postopnega uvajanja predpisov ima zvezo z abrogacijo. Vsak nov predpis ukinja predpis, ki je bil sprejet v prejšnji fazi, predpis v zadnji fazi označuje končno ureditev, in ni več mogoče uporabljati predpisov, ki so bili sprejeti v prejšnjih fazah.
Klasična doktrina islamske jurisprudencese omejuje obdobje, v katerem je veljala metoda postopnega uvajanja, na obdobje širitve vere, ki je potekalo za časa preroka Mohameda (s.a.v.s.).
Prehod družb iz tradicionalne v sodobno strukturo pa je prinesel problem primernosti, pa celo problem utemeljenosti v smislu vrednot, ki jih te predpisi zagovarjajo, v zvezi z nekaterimi določbami, kot so telesne kazni, predvideni v Bibliji in Sunnetu, poligamija, pričevanje žensk, delitev dediščine in suženjstvo.
Zato nekateri raziskovalci v sodobnem obdobju, zlasti na podlagi dejstva, da je Omer, najprej, spremenil oblike nekaterih določb, ki izvirajo iz Korana in Sunne, in jih nadomestil z drugimi uredbami, to razumejo kot metod ictihad, ki ni omejen na postopni proces objave, ampak upošteva specifične okoliščine vsake družbe, je stalni in temelji na principu razvoja.
(glej DİA, Tedric md)
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih
