Kakšne so družbene koristi zekata?

* Zekât je ravnovesje moči v lastništvu.

Ne odpravi lastninske pravice lastnika v celoti, niti ne pusti, da bi bila v celoti v njegovih rokah, in tako prepreči, da bi si jo pridobili tudi revni. Lastninsko pravico razdeli med revne in bogate v določenih razmerjih.

* Zekât je neka oblika socialnega zavarowania in socialne pomoči.

Pomaganje potrebnim; pomoč šibkim, kot so siromaki, ubogi, dolžniki, potniki, ki so ostali brez potnih sredstev, spada med cilje zakata. Vse, kar krepi osebnost posameznika, ga gospodarsko okrepi in izboljša njegove materialne in duhovne možnosti, krepi tudi skupnost.

* Zakat,

Gre za oblika zavarovanja, ki zajema vse družbene sloje, ki potrebujejo pomoč, in ki pokriva vse njihove telesne, duševne in moralne potrebe. Prvi temelji sodobne ideje socialnega zavarovanja so bili položeni leta 1941. Predstavniki Velike Britanije in ZDA so se leta 1941 sestali za Atlantsko pogodbo, na tem sestanku pa so se odločili za ustanovitev organizacije socialnega zavarovanja za posameznike. Islam pa je to že 1400 let prej uveljavil z ustanovom zekata.

* Zakat,

Odstrani razlike in prepad med bogatimi in revnimi v družbi. Zmanjšuje razdaljo med razredi in zagotavlja nastanek srednjega razreda. Povečanje števila državljanov srednjega stanu v družbi ustvarja stabilnost na trgu. Blago ne ostaja več v rokah samo ene družbene skupine, kar povečuje kupovalno moč revnih. Ne samo bogati, ampak širši sloj prebivalstva ima možnost zagotoviti si osnovne potrebe in živeti brez stiske v družbi. To, da bi blago krožilo samo v rokah bogatih, je prepovedano v Kur’anu (el-Hašr, 7). To se zagotavlja prek zekata.

* Zekât preprečuje skladišćenje denarja in ga usmerja v investicije.

Ker se izplačuje iz glavnice, ne iz dobička, se bo stalno zmanjševala, če se ne vloži v posel. Lastnik pa, da bi preprečil zmanjševanje, vloži denar v investicije, da bi ga povečal.

* Zekât zagotavlja socialno ravnovesje.

Bog je ustvaril svoje služeče ne samo z različnimi sposobnostmi, temveč tudi z različnimi živiliškimi razmerami in premoženjem. Nekateri so bogati, nekateri siromašni, nekateri srednje imućni… V Kur’anu svatemu se pravi:

Je nemogoče, da bi vsi ljudje imeli enako raven dohodka. To je zato, ker v družbi obstajajo zelo različne naloge, ki se razlikujejo po odgovornosti in porabi energije. Škoda, ki bi nastala zaradi zanemarjanja teh nalog, bi družbo paralizirala. Če bi bila plača za vse naloge enaka, nihče ne bi želel težkih in odgovornih del, temveč bi vsi raje izbirali lažja. Tako bi se težka in odgovorna dela zanemarjala, kar bi povzročilo motnje v družbenem redu.

Iz tega sledi, da je raznolikost v dohodkih in živelnem standardu ljudi velika nužnost. Da bi pa ta razlika ne povzročila ogromne prepad, je potreben stalen stik in most. Ta most je pravzaprav zekât.

* Zekât zbližuje posameznike v družbi.

Zekât, kot oblika socialne pomoči, zbližuje posameznike.

Bogati razvijejo občutke ljubezni, nežnosti in usmiljenja do revnih. Revni pa razvijejo občutke poslušnosti, spoštovanja in skrbnosti v svojem delu do bogatih.

Zavidanje, sovraštvo in ljubosumje se utišajo, celo popolnoma izginejo. Bogati ne bodo tlačili revnih in jih obremenjevali s dolžnostmi, niti se pri revnih ne bodo razvijali občutki ponižnosti, suženjstva, maščevanja in sovraštva do bogatih. V hadisu se pravi:

* Zakat,

To preprečuje, da bi se ljudje, ki so polnili sovražnosti in maščevanja družbi, združili s sovražniki družbe in tistimi, ki rušijo družbeni mir. Če bogati ne zadostijo potrebam revnih, jih huda stiska in pomanjkanje življenjskih sredstev privedejo k temu, da se pridruže tistim, ki so sovražni islamu, ali pa da se dopustijo zločinov, kot so tatovstvo, roparstvo in umor.

* Zekât je vrata, ki se odpirajo za investicije, in je velik korak naproti razvoju.

Zakat ima tako socialni kot ekonomski vidik. V tem smislu je hkrati tudi pobudba za razvoj.

* Kontrast bogatih in revnih

, odkar obstajajo družbe, je to povzročilo razredni boj, ki je bil v javnosti ali v skritosti. Revolucije in krvavi konflikti v zgodovini so bili vedno posledica tega boja, torej

„ti imaš, jaz nimam“

je nekakšen izraz spora.

Islam je, da ublaži ta večno trajajoči boj, na eni strani uveličal institucije zekata, dobrodelnosti in vakufa, na drugi strani pa posameznikom vcepil moralne in vzgojne vrednote, kot so potrpljenje, zadovoljstvo in priznavanje Božje volje.

Med verniki, ki so bili okrašeni s to vzgojo in moralnimi načeli, ni bilo niti ponosa na bogastvo, niti zavisti nad revščino.

Zekât je most, ki povezuje islam.

Pomoc muslimanov drug drugemu se lahko doseže le prek mostu zekata. Zato je zekat sredstvo pomoči. Zekat je most, ki zagotavlja red in mir v družbenem življenju. V svetu ljudi je život družbenega življenja plod pomoči. Lek za nesreče, ki nastajajo zaradi uporov, uporov in sporov, ki ovirajo napredek ljudi, je pomoc. Da, v obveznosti zekata in v zabrani ribe je velika modrost, visoka korist in velika milost. Da, če boš z historičnim pogledom opazoval stran zgodovine in boš opazil grehe in napake, ki so umazale to stran, boš videl, da upori, korupcija in vse zle morale, ki se pojavljajo v družbenem življenju, izvirajo iz dveh besed:

Neko:


„Naj bom jaz sit, pa naj drugi od lakota umre, meni je vseeno.“


Drugič:




„Ti se utopi v trpetih, da bi jaz užival v blaginah in užitkih.“

Samo zakat (dobročinost) lahko izbriše prvo besedo, ki je svetovno družbo izpostavila potresom in jo pripeljala na rob propasti. Samo zakat (dobročinost) lahko iz korena odstrani drugo besedo, ki je vodila človeštvo k splošnim nesrečam, k boljševizmu (komunizmu) in uničila napredek ter mir.

spoštovanje obresti

je.

Prijatelju! Najpomembnejši pogoj za ohranitev reda, ki ščiti življenje družbenega organizma, je, da ne sme biti praznine med sloji ljudi. Bogati ne smejo biti odmaknuti od siromakih, a vrhovi družbe od navadnih ljudi, do te mere, da bi se prekinilo spoznanje med njimi. Zekât in pomoči zagotavljajo to spoznanje med sloji. Vendar, ker se ne držimo obveznosti zekáta in se obračamo k ribá, se razlike med sloji stále povečujejo, spoznanje se prekine, povezanost s sorodniki izgine. Zato se iz nižjih slojev proti višjim slojem dvigujejo klici nemirov, krici zavisti, vriski mažnosti in sovražnosti, namesto spoštovanja, poslušnosti in ljubezni. Podobno, iz višjih slojev proti nižjim slojem padajo ognene besede nepravičnosti, prevladovanje, brizgajoče ponižanje, namesto milosrđa, dobrote in naklonjenosti. Na žalost, prednosti v višjih slojih, namesto da vodijo k skromnosti in usmílení, vodijo k aroganciji in ponosu.

Besedilo: Nesposobnost in revščina v najnižjem sloju družbe;

Namesto da bi prinašalo dobrodelnost in usmiljenje, prinaša suženjstvo in nesrečo. Če hočeš dokaz za to, kar sem rekel, poglej v svet civilizacije, tam boš našel toliko dokazov, kolikor hočeš.