Spoštovani brat,
„Ustvarjanje“
Dejstvo je izraz, ki se uporablja posebej za Stvarnika.
„Ne dela“
Če pa se uporablja v aktivni obliki, se nanaša na ljudi.
A vendarle, ne glede na to, kakšno izrazo uporablja, pripisuje ljudem tisto, kar lahko le Bog storiti.
„je napravil ali ustvaril“
uporaba teh izrazov ne bi bila primerna.
Človek vzame material iz sveta in z njim gradi novo delo. Čeprav je to
„moje delo“
če tako rečemo, potem to prevzemanje ne more iti dlje od metafore. V galeriji vesoljstva je bilo dodano novo čudovito delo, a pravi umetnik je spet Allah.
Tako kot zemlja rodi rastlinstvo, drevo sadje, tako tudi čmrlj med.
da ne bo mogel ustvariti
Ni težko razumeti.
Ker so to neskvarena, nesvjesna in nevoljna bitja. Človek pa je bitje z izjemnimi sposobnostmi. Ni pa vedno mogoče spomniti se na Boga, ko se pogleda dela, ki so nastala pod njegovim svjesnim vplivom.
Njegove prednosti nam zasenčujejo razumen pogled.
Če pa dobro pomislimo, kmalu ugotovimo, da je tudi človek le orodje. Saj ko človek gradi svoje delo v skladu z določenim redom, ne ustvarja nobenega materiala iz nič, ampak le urejuje ustvarjeno. Pri tem uporablja darove in čute, ki so mu bili dani. Razum, srce, spomin, oči, ušesa in roke je daroval Allah.
Delo, ki se odvija na Njegovem posestvu, z orodjem, ki ga je On dal, in s materiali, ki jih je On ustvaril.
umetnik
ne more biti pravi lastnik svojega dela.
Zato vse pohvale in hvaležnost, ki izhajajo iz lepote tega dela, pripadajo Stvarniku.
Rola umetnika
„prosit“
Pomembno je, ali svojo voljo uporablja za dobro ali za zlo. Lahko se reče, da Bog, ki je ustvaril sadje prek dreves, ustvarja tudi dela človeške umetnosti prek človeških rok. Razlika je v tem, ali je prisotna volja ali ne. Zato je človek, ker ima razum in voljo,
„Delo sem ustvaril sam.“
ne morem reči, vendar,
„To delo je bilo ustvarjeno po moji zaslugi.“
lahko si misli. Poleg tega, da pozna pravega umetnika
„To delo je moje.“
V tem zagotovo ni nič narobe.
Njegova naloga je,
Hvala Bogu, ki mi je podaril razumen um in svobodnopravilno voljo.
Te določbe, ki veljajo za umetniška dela, veljajo tudi za tehnološka dela.
On je pravi ustvarjalec pesmi, slike, kipa ali skladbe, prav tako je On pravi mojster mize, tepiha, računalnika ali stroja. Vse tehnološke naprave nastajajo z roko človeka, vendar po Njegovem ustvarjanju.
Kot umetnik, tudi tehnik uporablja materiale, ki jih najde v svetu.
Vsi zakoni znanosti obstoje v vesolju. Delo znanstvenika je v odkrivanju teh zakonov in njihovi praktični uporabi v življenju. Vse znanosti so nastale s proučevanjem vesoljske knjige in ugotovljanjem zakonov, ki v njej veljajo.
Tako kot umetniki, tudi znanstveniki in tehnični strokovnjaki pri razumevanju obstoja in pri izdelavi raznih orodij in strojev uporabljajo sposobnosti, ki jim jih je podaril Bog.
„Ta zakon sem odkril jaz, ta stroj sem napravil jaz.“
To, da so to rekli, ne pomeni, da morajo biti zakonodajalci in ustvarjalci.
„Sem to napravil, sem to storil, sem to našel“
dejansko je storilec teh dejanj nekdo drug.
Ko to govorimo, seveda ne zanikamo človeške volje. Da, človek ima svobodnu voljo in jo uporablja v smeri, ki si jo sam izbere. A vendar je to svobodna volja, ki mu jo je dal Allah, ali ne? Kako pa lahko ne mislimo, da je to…
„moj“
Nismo niti pravi lastniki telesa, ki ga imamo. Srce nam bije, kri se nam čisti, celice se nam obnavljajo, v našem telesu poteka milijarde procesov, a za večino od tega niti ne vemo. Koliko ljudi ve, kje se nahajajo organi, kaj delajo in kako delujejo? Lase nam izpadajo, obraz se nam gubi, hrbtenica se nam ukrivi, zobje nam izpadajo, končno nam je odvzeto življenje, za katerega smo se tako trudili; a mi ne moremo ničesar storiti, razen biti opazovalci tega, kar se dogaja.
„Ja, ja“
ponavljamo, a nismo pravi lastniki materialnih ali duhovnih naprav, ki so pritrjene k temu jaz-u. Nobene nismo sami izdelali, nismo jih kupili od nekoga, niti nismo jih naključno našli na cestah. Stvarnik je ustvaril,
„našega ‚jaz'“
mu/ji ga je dal v roke,
„Lahko ga uporabljaš, kot želiš, ampak ne pozabi, da boš za vse, kar narediš, moral/a prevzeti odgovornost.“
je rekel.
Človek, ki ni pravi gospodar svojega „jaz“ in čustev,
Kako bi bil lahko resnični lastnik del, ki jih je ustvaril s svojimi rokami? Kako bi se lahko zavedel ponosa na blagoslove, ki so mu bili dani,
„Vse sem storil sam, vse sem si zaslužil, vse sem sam našel.“
in pozabi svojega Gospoda?
Torej, Bog, ki je ustvaril neskončno mnogo čudesnih del prek neživih bitij, rastlin in živali, ustvarja dela tudi prek človeških rok. Ker On je…
„ki zna ustvarjati vse vrste“
je.
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih
