– Kakšen je pravni status prisega?
– Katere so vrste prisegov?
– Kakšna je odškodnina za kršitev prisage?
Spoštovani brat,
Odškodnina za kršitev prisage
V bistvu, čeprav je sam čin priseganja v religiji neobčudovan, je kršitev priseganja, ki je bila storjena zavestno, v nekem smislu
Ker pomeni kršitev obljube, dane pod prisego, je to še večja napaka in grešnejše ravnanje.
To je bilo navedeno, in zato je oseba, ki zavestno krši prisego, dolžna plačati odkupnino.
V nekaterih hadisih je tudi navedeno, da je v nekaterih primerih bolje, če oseba krši svojo prisego, in da bi za to morala plačati odškodnino.
(Ibn Mađža, Keffârât, 7-8)
Ali mora tisti, ki je kršil prisego, plačati odškodnino, je odvisno od okoliščin prisage.
Če je nekdo dolžan plačati kafarate, je plačilo tega kafarata obvezno. Kdor to obveznost zanemarja, je grešnik.
Pravila priseganja
Obljuba
Kot pravilo je dovoljeno, vendar je neupravičeno priseganje in navada pogostega priseganja nezaželena, saj se pogosto priseganje šteje za nepoštovanje Božjega imena.
Laž na prisego
pa spada med najhujše grehe.
Po Hanefijci, Maliki in Hanbelijci je osnovno pravilo za prisego
je bogoslužje,
ampak nepotrebno pogosto prisegati
je nečisto.
Po šafiitskem učenju je prisega kot pravilo mekruh (neželjna), in ne bi se jo smelo prisegati, če ni nujne potrebe.
(glej el-Kalem, 68/10; Ibn Mâce, Keffârât, 5)
Hanbelijci pravijo tudi, da prisega lahko ima v različnih situacijah različne pravne posledice;
– Zakletba je obvezna, da bi se zaščitilo življenje nevine osebe,
– Šal za prekinitev sovražnosti in spora,
– Mubah je, da se nekaj stori ali ne stori,
– Za storitev nečistega čina je nečist čn,
– Rekli so, da je nekaj haram, da bi mogli storiti haramno stvar.
„Obljuba zagotovi, da se blago proda, a uniči blagoslov.“
hadis
(Buhari, Büyû, 25; Muslim, Müsâkat, 131)
Zaklepanje ob trgovanju je mekruh (neželeno).
to kaže.
Kazna za neizpolnitev prisage,
odvisno od predmeta prisega.
Na primer, če se prisega, da se bo izpolnila obveznost ali da se ne bo storilo nekaj haram (zakázanega), je izpolnitev prisage obveznost, kršitev pa haram. Izpolnitev prisage, da se bo storilo nekaj mubah (dojemljivega) ali da se ne bo storilo, je po mnenju večine mubah, po mnenju nekaterih učenjakov pa obveznost.
Pravilo glede izpolnitve prisige, ki se nanaša na to, da nekdo nekaj naredi ali ne naredi, je podobno kot zgoraj; le da če je predmet prisige dovoljen ali priporočljiv, je izpolnitev prisige prav tako priporočljiv.
Prorok Mohamed (s.a.v.)
da svetuje izpolnitev prisage, ki jo je dal nekdo drugi (ibraru’l-kasem)
(Muslim, Libas, 3)
to je dokaz.
Obvezno je spoštovati prisego, ki je bila dana v legitimni zadevi, za doseganje dogovora ali za utrjevanje danega obljuba, ali za prepričanje sogovornika.
(glej al-Mā’ida, 5/89; an-Nahl, 16/91)
Če pa je izpolnitev prisage v nasprotju s koristmi posameznika in družbe ter bi prisegajočega privedla v haram (grešno stanje), je treba prisego prekiniti in izplačati odškodnino.
Na primer, zakletba, da se ne bo vrnil dolg ali da se ne bo pogovarjal s svojimi starši, je takšna. Kot je zapisano v enem od hadisov,
„Če nekdo prisega na neko stvar, potem pa vidi, da je nekaj lepšega, naj prekine svojo prisego in izplača odškodnino.“
(Muslim, Eymân, 11)
je bilo ukazano.
Vrste priseg
Ob sodbi se prisega na ime Boga ali na enega od njegovih atributov, kar se lahko izrazi v dveh oblikah: kot prisega, ki se izgovori v določenem obliču, ali kot prisega, ki se izgovori pod pogojem. Glede na to, ali sodba vsebuje vsebinske in veljavne pogoje, se deli na tri vrste.
1. Obljuba, ki se ne sme kršiti.
a)
Zakletba, ki se poda po napaki ali v prepričanju, da je resnična. Primer je zakletba: „Pri Bogu, plačal sem svoj dolg,“ ki se poda v prepričanju, da je dolg plačan.
b)
Zakletba, ki je bila izrečena med pogovorom, brez namena, da bi bila zakletba.
(Buhari, Eymân, 14)
„Bog vas ne bo kaznoval za nepravilno izrečene prishe.“
aayat
(Al-Baqara, 2/225; Al-Ma’ida, 5/89)
to je znak.
2. Yemîn-i Gamûs.
To je zakletba, ki se zavestno izgovori v zvezi s preteklim dogodkom, pri čemer se izgovori laž.
temu
„lažna prisega“
imenuje se tudi za zakletavo. Zakletava, ki je v skladu z resnico, pa je
„verna prisega“
se imenuje.
Lažno priseganje je opisano s besedo „gamûs“, ki izhaja iz korena, ki pomeni „potopiti“, ker lažno priseganje potopi tistega, ki prisega, v pekel.
Težina greha se spreminja glede na posledice, ki jih prinese ta prisega.
„Tisti, ki menjajo svojo obljubo in prisego, ki so jo dali Bogu, za majhno ceno, ne bodo imeli dela v onostranstvu. Bog z njimi ne bo govoril na dan vstajenja, ne bo se na njih oziral in jih ne bo očistil. Čaka jih trgajoče trpljenje.“
(Al-Imran, 3/77)
, s tem ajetom
„Kdor nepravilno prisega na imetje muslimana, bo pri srečanju z Bogom srečal Njegov gnev.“
(Buhari, Eymân, 17; Muslim, Îmân, 218-224; glej tudi Müsned, II, 361-362)
Hadis, ki se prevodi kot to, izražá grešnost takšnega prisega.
Vendarla se za greh ne šteje, če se zaščiti življenje ali lastnina nevine osebe s lažnim prisegom, saj je to s religijskega vidika nujno zaradi pomembnosti zaščitenega prava.
3. Zaključena/sklenjena prisega.
To je prisega, ki je bila odslužena v skladu s predpisanimi pogoji.
„Prizivam na Boga, da te obiščem.“
kot v povedi, če se uporabi v preteklostnem čase
„absolutna prisega“
(poslanec),
„Prizivam Boga za pričo, da danes ne bom jedel.“
če je zabeležen s časovnim žigom v obliki
„privremeni priseg“
dobije ime.
Zakletba, ki se da zaradi nekega razloga (yemîn-i fevr), po mnenju večine pravnikov dobi pomen zaradi tega razloga. Na primer, ko je nekdo povabljen na kosilo,
„Prizivam Boga za svodo, da ne bom jedel kosila.“
Če je to izrecno navedeno, se obljuba ponavadi nanaša le na to jed in se ne krši, če pojedo kosilo drugje. Nekateri učenjci pa menijo, da se obljuba krši, če pojedo kosilo kje koli, ne glede na razlog.
Katerstvo za kršitev prisage
To, ali je v primeru neizvršenega (kršenega) obljuba potrebno izreditev (kefaret), se razlikuje glede na vrsto obljube.
V obljubi, ki jo je bilo treba prekiniti
Odškodnine ni potrebno;
obljuba, ki je bila kršena
Osebi, ki je povzročila škodo, je treba plačati odškodnino.
Desna roka, ki je v jarmici
Ker po mnenju večine odpust greha s samo kasto (kefaret) ni dovolj, je treba za kršitev te prisage pokorno prositi odpuščanje, in če je komu povzročena škoda, je treba to škodo nadoknaditi in si pridobiti odpuščanje; po mnenju šafiitov pa je poleg tega treba plačati kasto (kefaret).
Vpliv pozabe, nevedenja in prisile na kršitev prisage
med raznimi šolami misli je to predmet spora.
Po mnenju šafiitov in hanbelitov
V teh primerih, če se krši prisega, se prisega ne krši, vendar ni potrebna odpustnina.
Po mnenju hanefitov
v tem primeru je zakletva prekoražena in je potrebno izkupilo.
V malikitski šoli
Obstajajo podrobnejše določbe.
Kastanje, ki je potrebna v primeru kršitve prisega, ki je bil sklenjen v skladu s predpisanimi pogoji.
to pomeni, da se deset sirot nahraniti ali oblačiti, ali pa osvoboditi enega sužnja;
tisti, ki nimajo moči, da bi to storili
postijo tri dni
.
(glej el-Mâide, 5/89)
Kršitev več kot ene prisage
Po mnenju nekaterih učenjcev Hanefija in Hanbelija je za več kot eno prisego dovolj ena odkupnina; po mnenju učenjcev Šafija in Malika ter nekaterih učenjcev Hanefija in Hanbelija pa se za vsako prisego plača ločena odkupnina.
Ponovno priseganje po izpolnitvi kásare (kásara)
Obstaja soglasje, da če se po izpolnitvi zakona o odškodnini za kršitev prisage ponovno prisega in se ta krši, je treba za to kršitev plačati ločeno odškodnino.
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odgovore
