– V Kur’anu, v 2. ajetu Sure An-Nur, piše, da se morata soditi kazni 100 udarcev biča vsakemu, ki je zagrešil blud. Ali nekateri učenjci pravijo, da se to nanaša le na samske osebe, medtem ko bi se poročeni moški in ženske, ki zagrešijo blud, morali kamenovati? Je to res?
Spoštovani brat,
V islamskem pravu in v vseh knjigah o fikhu
«meje»
tj.
meje, kazni
Zasedajo pomembno mesto. Te predpise, ki v osnovi izvirajo iz Kurana in hadisov, v najpomembnejši meri zaznamenuje to, da ščitijo posameznike in narod, preprečujejo katastrofe, ki vodijo k moralnemu propadu, ohranjajo čast in čednost, v posameznike vcepují pojme pravic in pravila, ter vzpostavljajo mir in spokoj. Njihova poučnost in odvračenost za druge je še ena njihova mudrost.
V prvih verzih Sure An-Nur so jasno opisane kazni za kaznivo dejanje bluda:
„Vsakemu od tistih, ki so se dopustili bluda, udrite sto udarcev. Naj vas ne zadržuje usmiljenje, če verujete v Allaha in v zadnji dan, da bi Allaha ne kazovali v njegovem zakonu. Naj skupnost vernih prisega kazni, ki se jim izreče.“
1
Za izvršitev kazni za blud.
Kot prvi pogoj je nujno, da je ta zločin natančno razkriven in ugotovljen.
To je mogoče na tri načine:
l)
Četiri pošteni moški morajo priča, da so zlastanstvo zagotovo videli,
2)
Izpoved storilca kazdega dejanja,
3)
Če je kaznjenka ženska, mora biti noseča. Kazen se ne izreče, dokler se ne ugotovi teh treh pogojev.
V srečni dobi je bila ta kuranska zapoved v srca in duše vernih tako globoko vgravirana, da so nekateri, ki so podležali hčetu in svoji strasti, brez kakršnihkoli pričevanj ali dokazov, ko so storili ta greh, sami prišli k Proroku (s.a.v.s.) in ga prosili, naj jim izreče kazen, kot je predpisano v Kur’anu.
Na primer,
Maiz el-Eslemi
Eden od prerokov, ki se imenuje Maiz, je prišel k preroku (s.a.v.s.) in mu priznal, da je zagrešil blud. Prerok (s.a.v.s.) pa je odvrnil glavo in ga ni hotel poslušati. Maiz je to ponovil še dvakrat, tretjič in četrtič. Prerok (s.a.v.s.) ga je še vedno odklanjal. Naljubši četrtič,
«Ali si ti nor?…»
je dejal in
«Ne.»
prejel/a je odgovor.
«Si pijan, ali kaj?»
Ko je bil zastavljen to vprašanje, je eden od prisotnih vstal in mu vonjal iz ust. Ni bilo znakov opitosti. Nato je naš Prorok (s.a.v.s.)
«Morda si me lepo poljubil, mi lepo kaj rekel ali me lepo pogledal!..»
je dejal. Maiz
«Ne.»
je nadaljeval.
«Ali si poročen/a?»
na vprašanje
«Da.»
Ko je to dejal, je naš Prorok (s.a.v.s.) ukazal, da naj bo kamenovan, in bil je kamenovan.
Kar zadeva to, ali bo pokorišče sprejeto ali ne, je prerok Muhamed (s.a.v.s.) dejal:
„Njegovo pokanje je bilo tako velikodušno, da bi ga, če bi ga razdelili med narod, vsakemu pripadalo dovolj.“
Z drugo priložnostjo/priložnostjo.
„Ali si kdaj videl pokanje, ki bi bilo vrednejše od darovanja svojega življenja za Boga?“
je ukazal. 2
Kot je navedeno v ajetih, se kazen za zločin bluda razlaga na dva načina:
Neko/Nekdo,
sto palic,
drugi
de
kamnjenje (do smrti).
Kdor je storil to grdo zločino, moški ali ženska, mora biti nežen, torej nikoli neporočen. Po tem, ko jim je bila ugotovljena krivda in je bila izrečena sodba,
sto palic
Kazna se izreče.
Hadis, ki je osnova za to pravilo, je prenesel Ubejd ibn Samit. Hadis se glasi:
„Vzemite merilo od mene, vzemite od mene! Bog jim je pokazal pot. Tistim, ki so zagrešili blud, ki so samski, izrecite sto udarcev biča in leto izgnanstva. Tistim, ki so poročeni, izrecite sto udarcev biča in kamenovanje.“
3
V virih islamske jurisprudense je določena mera, ki se nanaša na stanje tega palja in način udarjanja z njim:
Palica mora biti debela kot prst, ne sme se udarjati po obrazu in glavi, oseba, ki izvajal kazen, ne sme dvigati palice višje od višine ramen in ne sme se udarjati po golih delih telesa.
4
Kot je zapisano v svetem verskem spisu,
«Naj skupina vernih prisvedoči njihovemu kaznovanju.»
Mudžerred Elmalili, eden od teologov našega stoletja, je o modrosti, ki jo vsebuje ta izraz, zapisal:
„Nihče, ki izvajalec kazni, ne sme zlorabljati svoje moći. Kazen ne bo postala mučenje, če se odvija pred vsemi.“
«Kruta mučenja, ki jih zgodovina neprestano obsodi, so bila vedno izvajana v skritosti.»
Vendarle to ni mučilenje, ampak kazna. Zato se ne sme preseči meje, ki jo je postavila religija. Pri javnem izvajanje kazni
„Obstaja vera in javna demonstracija, ki izražata vrednost skromnosti in širijo njeno poučno in vzgojno sporočilo.“
Ta oblika kazne ima hkrati tudi pomen psihične kazni za storilca.“
5
Opombe pod črto:
1. Surah An-Nur, 2.
2. at-Tadž, 3:25; Muslim, Hudud: 24.
3. Muslim, Hudud: 12.
4. Knjiga fikha štirih madhhabov, 7: 105.
5. Jezik Kur’ana, Jezik Prave Vere, 5: 3473.
(Mehmed PAKSU, Halal-Haram)
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odgovore
Komentari
h6134
Mir Božji naj bude s vami, s vsemi muslimani. Ker v teh časih (v Turčiji) nihče ne bi izvajal kazen stotih bičev, kako se ta kazen izvajala v praksi? Poleg tega, če gre za kršitev pravic drugih, in je sporazum z njimi nevzdržen, kaj je treba storiti, da se izogne izplačilu odškodnine? Moje drugo vprašanje je: kako človek ve, ali je bil oproščen? Lep pozdrav.
Urednik
Ali se grehu zlobe odpusti, če se grešnik pokane? Kliknite za več informacij.
