– Kaj bo s tistimi, ki ne molijo, a ne zagrešijo niti velikih grehov?
– V vseh virih je navedeno, da bodo majhni grehi oproščeni. Kaj se zgodi s tistim, ki ne molči, če pa ni storil velikih grehov?
– Ali je služenec, ki je skrbno izpolnjeval svoje verske obrede in molitve, vendar je podlehl svoji pohotnosti in storil velik greh, nato pa se je iskreno pokajal in se vrnil k Bogu, v nižjem položaju od nekoga, ki ne molči in ni storil velikega greha?
– Ali bi mi to morda lahko pojasnili?
Spoštovani brat,
– Posebej majhnih grehov
da bo s molitvijo dobil odpuščanje
Obstajajo hadisi, ki govorijo o tem. Pomaga k odpustu manjših grehov, storjenih med dvema molitvama, oziroma med dvema petkoma.
To pomeni, da je druga molitev odprava za manjše grehe, storjene med prvo in drugo molitvijo.
Petkovska molitva služi kot odpusst za manjše grehe, storjene od prejšnjega petka.
(glej Abu Dawud, h. št.: 343)
„Bog oprosti grehe tistemu, ki opravi petkovo molitev, za obdobje med dvema petkovima molitvama.“
(Ahmed ibn Hanbel, 5/181)
„Če se izogibamo velikih grehov, se majhni grehi, storjeni med dvema molitvama, odpustijo.“
(glej Ibn Hajar, 8/357)
– Ne moremo primerjati teh dveh oseb.
Ker življenja teh ljudi ne sestavljajo samo situacije, opisane v vprašanju; imajo lahko še veliko drugih grehov in dobrih dejavnosti.
Vendarle smo lahko pri tem rečemo, da
Neodslužitev molitve je tudi velik greh.
.
Ker je zanemarjanje vsake obveznosti, kot je kršitev vsakega zakázanega činu, velik greh.
To, da nekdo ne stori še kakšen drugi hudi greh, oljhta breme, vendar se odgovornosti za molitev je mogoče znebiti le
s pokori in nadoknaditvijo neproslavljenih molitev
je mogoče.
Torej,
Tako tisti, ki ne molijo, kot tisti, ki se dopuščajo drugih velikih grehov, so storili velik zločin.
Če je odpustitev majhnih grehov še mogoča, odpustitev teh velikih grehov je zagotovo
pokanje, nadoknaditev zamudene molitve, povračilo kršitve pravic drugih, če je bila taka, in preživljanje prihodnjega življenja v skladu z zakonom.
je bistven.
To so razlagi, ki temeljijo na splošnih načelih šerijatskega prava.
Bogovo oproščanje je posebná tema in izjema.
„Bog nikoli ne oprosti, če mu kdo pripisuje partnera; oprosti pa drugemu, komu hoče. Kdor pa Bogu pripisuje partnera, ta je izmislil velika brepravila.“
(Nisa, 4/48)
v navedenem ajetu, kot je to značilno za vse ajetu,
glede oproščanja grehov, ki niso širk (poganstvo), ne glede na to, ali so mali ali veliki
da
-ki komu godi, da mu da kaznu, ki jo zasluži, komu pa da odpusčanje, ki si ga ne zasluži-
Absolutni volji Boga
je poudarjeno.
Kratko povedano
Vsako dobro delo ima svojo nagrado, vsako zlo pa svojo kazen.
„Kdor je storil dobro, čeprav samo v majiši meri, bo nagrađen, in kdor je storil zlo, čeprav samo v majiši meri, bo kaznovan.“
(Zilzal, 99/7-8)
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odgovore
