Spoštovani brat,
Radi bi poudarili, da je danes zelo malo ljudi, ki verujejo v to. Misleci in številni duhovniki v krščanskem svetu so se obrnjeni k veri v enega Boga. Večina pa se s temi in podobnimi trditvami ne zadovoljuje, zato so se odločili živeti brez vere, medtem ko so redki, ki iščejo resnico, našli jo v islamu.
Število ljudi, ki se v Evropi in še posebej v Ameriki vsakodnevno obračajo k islamu, se meri v stotinah, pa celo v tisočih. Vendar, imaje v mislih možnost obstoja takih ljudi, moramo na vaše vprašanje odgovoriti v kratkih besedah.
Islam je religija enote.
Temelji na načelu, da ne obstaja boga razen Allaha.
Vsako drugačno prepričanje od tega je v islamu nezákonstvo, zakrivanje in prikrivanje resnice. Če človek umre s tem pogubnim prepričanjem, ne da bi se obžaloval, potem v islamu nima možnosti odpuščenosti in bo v večnosti trpel v peklu.
V 17. ajetu Sure Al-Maida Bog, najvišiši, prav tako pravi:
„Resnično,
‚Bog je Mesih, sin Marijin.‘
Tisti, ki to trdijo, so zagotovo nezakrsti. Reci: »Če bi Bog želel uničiti Mesija, sina Marijinega, in njeno mater in vse, kar je na Zemlji, kdo bi ga lahko v tem ustavil? Bogu pripada oblast nad nebesi, Zemljo in vsem, kar je med njimi. On stvara, kar hoče, in je sposoben vsega.«
Kot je jasno razvidno iz ajeta, je Bog Stvarnik in Vlastnik nebes, zemlje in vsega, kar je med njimi. Nebesa in vse, kar je v nebesih, zemlja in vse, kar je na zemlji, so prišli iz ništavosti v obstoj le po Njegovi volji in moči; in v trenutku, ko se odloči, da jih uniči, nobena od teh stvari nima moči, da bi se upirala tej božanski volji.
Bog,
Ko je Bog ustvarjal nebo in zemljo, teh bitij, katerim se pripisuje božanstvo, še ni bilo. Ti nesposobni ustvarjeni, ki so kasneje, po Božji milosti, dobili čast biti ljudje, ki so podvrženi številnim potrebam, kot so spanje in budnost, hranjenje in pitje, seveda nimajo vpliva na ustvarjanje vesolja, urejanje zemlje in neba, ustvarjanje rastlin in živali, niti nimajo deleža v tem. Preden so bili ustvarjeni, je vesolje bilo upravljano in urejeno po moči, volji, znanju in modrosti istega Boga, kot je to še danes.
Kako pa lahko tisti, ki Jezusu Kristu (a.s.) ali kakemu drugemu smrtniku pripisujejo božanstvo, razložijo neskončno množino dogodkov, ki se v tem svetu odvijajo vsako sekundo? Ali imajo Jezus Kristus (a.s.) in njegova mati kakšen delež v nastanku dreves iz semen, v ustvarjanju ljudi in živali iz sperme in jajčec, v padanju dežja, v vetru, v menjavanju dneva in noči, v menjavanju letnih časov?
V 30. ajetu Sure At-Tawbah Bog, najvišiši, potrjuje ta ajet s sledečimi besedami:
„Židi“
‚Uzejr (as) je sin Božji.‘
so rekli. Pravijo to tudi kristjani.
‚Kristus je sin Božji.‘
»To so besede, ki so si jih izmislili in jih izgovarjajo s svojimi usti, in so podobne besedam tistih, ki so prej izgovarjali kletvice…«
Kot je jasno razvidno iz ajetov, besede pripadnikov Knjige, ki Bogu pripisujejo sina, bodisi to Židov, bodisi Hristjanov, se na istem mestu srečujejo z besedami politeistov, poganov, ognjenjakov in drugih politeistov, ki Bogu pripisujejo partnera. Vsi pripisujejo partnera Bogu; vsi so vredni Božjega prokletstva.
Celoten Kur’an, s dokazovanjem enotnosti Boga, zavrača politeizem (širk), a v številnih ajetih je izrecno omenjeno, da je politeizem laž. V Suri Al-Ihlas se pravi:
Reci: On je Allah, edinstveni. Allah je Samed (vsem je potreben, On pa ni ničesar potreben). On ni rodil in ni bil rojen. In nihče mu ni enak.
V omenjeni suri
„Ni rodil in ni bil rojen.“
(On ni rodil, niti je rođen od nikoga) – verset iz Kurana;
-ne glede na to, kdo je- jasno izjavlja, da tisti, ki rodijo in ki se rodijo, ne morejo biti bogovi, in s tem odpravlja vsako vrsto politeizma. Kot je človek stvo, tako je tudi to, kar se rodi, in to, kar rodi, stvo.
Bog je Stvarnik, vse je Njegovo stvarstvo.
V 116. ajetu Sure Nisa se prav tako pravi:
„Bog res ne oprosti, če se mu pripisujejo partneri. Oprostiti pa lahko komurkoli, razen sebi, če se mu pripisujejo partneri. Kdor pa Bogu pripisuje partnera, ta se je v resnici oddalčil od pravih poti.“
Vidimo, da je sodelovanje s čim drugim kot Bogom (širk) huda pokvarjenost, ki človeka trajno oddaljuje od Božjega milosrđa in oprostitve, in je, če se ne pokaje, neoprostivo zločinstvo. Je velika nevdolnost in velika klevetina proti Bogu. Vsak greh, v skladu z njegovo stopnjo, umazuje in zatmavuje človeško dušo. Širk pa, kot najhujši greh, tako zelo umazuje človeško dušo in tako zelo spremeni njeno bistvo, da v tej duši ne ostane več nobena sled čistosti.
V drugem ajetu se prav tako navaja, da je rešitev od širka mogoča le s tevhidom:
(Reci, o Muhamed): »O, ljudje Knjige, pridite k besedi, ki je skupna nam in vama: da ne bomo častili nikogar razen Boga, da mu ne bomo pripisovali partnerov, in da ne bi nekateri od nas častili drugega za svojega boga.«
(Al-Imran, 3/64)
Tako Jezus (a.s.) kot Ezra (a.s.) sta bila le služi. Tudi oni, kot mi, niso mogli sami rešiti sebe pred potrebami, boleznimi in smrtjo. Kot mi, so tudi oni potrebovali Allahovo milost, zaščito in obrambo, da bi zadostili svoje potrebe in se rešili nesreč…
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odgovore
