Kako se naučiš molčati in biti tiho?

Podrobnosti vprašanja


– Ali bi mi lahko na kratko pojasnili, kakšen je vir in verodostojnost te hadisne izjave, ter v kakvem zaporedju je treba te informacije preučiti?

– Spravni Allahov poslanec, mir s njim, je rekel:

„Najprej se naučite molčati, nato se naučite dobrosrčnosti, nato se naučite znanja, nato se naučite delati v skladu s tem znanjem in nato to znanje širite.“

Odgovor

Spoštovani brat,

Pripoved, ki se nanaša na to, je sledeča:




(Najprej)

Naučite se molčati, nato naučite se dobrote, nato naučite se znanja, nato naučite se delati v skladu s tem znanjem in nato to znanje širite.”


(glej Bayhaqi, Shu’ab al-Iman, 3/282).

– Najprej je treba poudariti, da ta hadis ni merfu. To pomeni, da to niso besede preroka (s.a.v.s.), ampak besede Sahabea, Hadžira.

Nismo našli nobene informacije o tem, ali je ta zgodba bila popravljena ali kritizirana.

– Razvrstitev, ki je tukaj navedena, se lahko spremeni glede na lokacijo in osebo.

Če gremo po tem vrstnem redu, potem lahko rečemo:


Tišina,

To je zelo lepa stvar. Ker tisti, ki veliko govorijo, se veliko zmrdejo. V tišini pa je tudi kontemplacija.

Razmišljanje

je ena izmed najpomembnejših znanosti.

„Če je beseda srebro, potem je tišina zlato.“

Besede imajo zelo globok pomen.

Zato, preden začnete govoriti

Ne molči.

tisti, ki se učijo

razmišljanje

Na ta način bodo pripravili tudi znanje, o katerem bodo govorili.



Hilim

,

To pomeni biti blagih srca, zrel in dostojanstven.

Oseba, ki nosi to lastnost, je zaščitena pred impulzivnimi dejanji in pretirano čustvenim vedenjem, ki vsebuje greh. Osečnost tistega, ki nosi to lastnost, se ne umazuje z lahkoto, njeno življenje je okrašeno z dostojanstvom.

Poleg tega, v razpravah, spopadih, znanstvenih in neznanstvenih debatah ne preseže meje razumnosti, saj je blago v srcu lep okras, ki se odraža navzven, zato se vzpostavi uravnotežen odnos med notranjim in zunanjim svetom.


Veda

Menimo, da ni treba podrobno razlagati, kaj to pomeni. Saj je znanje temelj vsega.

Vera in spoznanje Boga sta plod znanja.

Po legendi je Imam Šafi’i o znanju rekel:

„Vrednost tistega, ki se uči Kur’ana, raste. Vrednost tistega, ki se uči fikha, se poveča. Dokazi tistega, ki piše (učiti se) hadise, so močni. Pogled/um tistega, ki se ukvarja z računanjem/matematiko, se krepi. Znaj tistega, ki ne varuje svojega ega (pred grehi), mu ne koristi.“

(Zehebi, Siyeru âlami’n-Nübela, 10/24).

Lahotnost je pega znanja.


Pravičnost je dragulj, ki okrašuje znanje.


Amel,

To, kar poveča vrednost znanja, je delo, ki se s tem znanjem opravi.

Zdravnik, ki ne predpisuje receptov, arhitekt, ki ne gradi stavb, in učitelj, ki ni v sozvočju s pobožnostjo, nimajo nobene vrednosti.


Dejanje se deli na dva dela:



Prvič:


To, da učenjak sam uveljavi znanje, ki ga ima.



Drugič:


Razširjanje znanja, da bi drugi imeli od tega korist, pomeni, da drugi po tem znanju delajo.


Kratko povedano:

Človek mora v prvi vrsti zdraviti bolez, ki jo ima v določenem trenutku.

Podobno kot je za človeka najpomembnejše, da se v obdobju, v katerem se nahaja, nauči tistega, česar potrebuje, bodisi znanja ali vrline.

Odvisno od lokacije

„Če je beseda srebro, potem je tišina zlato.“

, ampak odvisno od lokacije

„Tišina je srebro, beseda je zlato.“

Ta vrstni red prioriteta je razvidno iz sledečega hadisa:

Abu Hurejre, naj mu Bog podari svoj blagoslov, je povedal, da je k preroku (s.a.v.s.) prišel nekdo in ga vprašal:

Daj mi nasvet,

je dejal.

Prerok (s.a.v.) mu je rekel:


„Ne jezdi se!“


je ukazal.

Moški je ponovil svojo željo večkrat. In naš Prorok (s.a.v.s.) je (vsakič)


„Ne jezdi se!“


je ukazal.

(Buhari, Edeb 76; Tirmizi, Birr 73)

To kaže, da je točno to, česar je nekdo, ki prosi za nasvet, v resnici najpotrebovalnejši.

ne razjeziti se, ne razburiti se

To je bila bolezen, ki jo je bilo treba najprej zdraviti.



„Močan in junaški borac,

(na borilnici za borilne veštine)

Ne gre za to, da bi bil nekdo močan, če premaga vse. Močan in junaški borac je tisti, ki ima nadzor nad svojo voljo in premaga svoj bes v času jeze.



(Muslim, Birr in Sıla, 107)

iz hadisa, ki ima to pomen,

Tišina, znanje in dobrodušnost – kakšni plemeniti dragulji!

je mogoče razumeti.


S pozdravi in blagoslovi…

Islam v vprašanjih in odprvancih

Najnovejša Vprašanja

Vprašanje Dneva