– Kaj je treba storiti, da bi bila izbrana oseba razglašena za preroka, kako se izbere prerok in kakvo je pravilo za to, kako moramo razumeti to v kontekstu atributa el-Adl?
Spoštovani brat,
Proroci,
med ljudmi
Izbere ga Veličanstveni Bog.
Zato
proroštvo
To ni naloga, ki bi jo bilo mogoče doseči z delom ali bogoslužjem.
Bog je izbral in poslal nekatere izmed ljudi, da bi sporočili njegovo sporočilo. Ti izbrani ljudje so drugim ljudem oznanili Božje zapovedi. Zato je najpomembnejši pogoj za to, da se nekdo lahko imenuje prerok, da je bil izbrani od Boga.
Potrebno je, da bo nekdo, ki bo ljudem sporočil božja ukazbena in prepovedna, bil človek. In prav tako je nujno, da je ta poslanec človek. Bog je te poslance izbral izmed ljudi.
Bog je modri, milostivi, vsevedni in pravični.
Ker je tak, kot je, seveda izmed Svojih služabnikov izbere preroke glede na Svojo modrost, milost, večno znanje in pravičnost, ki daje vsakemu, kar mu pripada.
Bog ve, kako se bo vse zgodilo.
Ker je za Njega, da te izbrane službene osebe, katerim zaupa to nalogo, opremi z posebnimi sposobnostmi, da bi lahko izpolnili to nalogo, posledica Njegove modrosti, milosti in pravičnosti.
Po drugi strani,
Bog, s svojo večno močjo, ve, da bodo ti preroki, ki jim je bila zaupana naloga, izpolnili svojo dolžnost.
Vedeli bodo, kako in kje uporabiti posegeno opremo, ki jim je bila dodeljena, kaj bodo delali in kako se bodo gibali.
„Ali pa ne ve, ki je stvoril? On vidi in pozna vsako podrobnost in je obveščen o vsem.“
(Nepremičnina, 67/14)
Ne smemo pa pozabiti, da je Allah,
Vlastnik vseh kraljestev
‚tür; s svojo lastnino ravna, kot želi. Eno preroku zaupa bistveno pomembnejšo misijo kot drugemu. Zato mu da ustrezno opremo. Drugemu ne zaupa tako pomembne misije in zato je tudi njegova oprema ustrezna.
Vsak prerok je s svojim življenjem opravil s posebnim poslanstvom, ki ga je prejel, in Bog, ker je to vedel s svojo večno močjo, mu je od začetka podaril sposobnosti, ki so mu bile potrebne za izpolnitev tega poslanstva.
Vsi preroki so neomiljeni. V njihovem življenju ni bilo namernih napak.
So izbrani in posebej ustvarjeni, izjemni ljudje. Ne samo dobri, ampak najizbraniši med dobrimi.
(glej Al-Hajj, 22/75)
In skozi celo življenje niso dopustili, da bi ta izjemnost bila v kakršnemkoli pogledu prizadeta.
Proroci so bili čiste narave, z višjimi dušami, močno voljo in bliščočimi srca. Božanske manifestacije se v njih kristalizirajo, kažejo in občutijo v taki obliki, v kakršni so prišle. So kot kapljica, kapljica vode, ki odbija in natančno zrcali sončne žarke.
Oni ljudem sporočajo, kar jim je Bog objavil, in jih vabijo, naj verujejo v to objavo in ji poslušajo.
So vzgojitelji, ki vzgajajo ljudi z objavenim božjim učenjem.
Ker so bili izbrani od Boga, so najčistši ljudje; so vzorniki za celo človeštvo.
Živeli so v skladu z Božjo objavo, ki so jo prejeli. Proroci so bili živi primeri objave, ki so jo prejeli. Vsak prorok je bil za ljudi svojega časa izbrani vzor (nümúne) od Boga.
Oni Bogu služijo z vsem srcem in v ubogosti.
(služnost)
Pokažejo, kako se to dela.
Poslanci, ki jih Bog izbere izmed ljudi, so zadolženi za to, da ljudem sporočijo določeno sporočilo, da jih obvestijo o nekaterih stvareh in da jim s poslanim objavenjem služijo kot zgled.
Poslaništvo
V nekem smislu je to prerokstvo in Božji način, kako sporočiti sporočilo ljudem. Je to pot, ki vodi k osvetlitvi, k uređenju življenja v tem svetu, k izvedenju iz teme v svetlo, k priprave na onstranjski življenje.
Poslaništvo
je sistem vzgajanja ljudi s pomočjo Božjega razodetja.
Hvala tej ustanovi lahko človeštvo odkrije službo Bogu in lepoto, ki je vgrajena v njegovo naravo. Proroci, s poslanstvom, ki so ga prejeli, in s poslanstvom, ki so ga prevzeli, uresničujejo lepote, dobroto in pripadnost Bogu, ki so skriti v globinah človeške narave; trudijo se odstraniti zlo in nepravičnost iz človeškega življenja.
To pomeni, da je prerokstvo božji dar, milost in posebná naloga.
Bog zagotovo vsako nalogo zaupa tistim, ki jo bodo mogli izpolniti.
Po zadnjem preroku, preroku Mohamedu, naj bo blagoslov in mir, ne bo več prerokov.
„Muhamed ni oče nobenega od vaših moških. On je le Božji poslanec in pečat prerokov. Bog pa vse ve.”
(Al-Ahzab, 33/40)
Za več informacij kliknite:
– Ali so sveti in preroki izbrani ljudje, ali pa ljudje, ki so nagrajeni za svojo dobrotu?
– Zakaj preroki niso izvoljeni od ljudi?
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odgovore
