Kako naj razumemo izraz „Če dvomiš o tem, kar smo ti objavili, vprašaj tiste, ki so prej čitali Knjigo…“, ki se nahaja v 94. ajetu Sure Juna?

Podrobnosti vprašanja

V 94. ajetu Sure Juna, Allah, najviši Bog, pravi: „Če pa dvomiš o tem, kar smo ti objavili, vprašaj tiste, ki so prej prejeli Knjigo. Vistota, ki ti je bila objavljena od tvoga Gospoda, je pravica. Ne sodi med tiste, ki dvomijo.“ Zakaj Allah, najviši Bog, nalaga vprašanje pripadnikom prej navedenih knjig, če so bile te knjige spremenjene?

Odgovor

Spoštovani brat,


„Če pa imaš dvom o čemurkoli, kar smo ti objavili, vprašaj tiste, ki so prej čitali Knjigo. Zaista, k meni je od tvojega Gospoda prišla resnica, zato ne dvomi! Ne sodi med tiste, ki zanikajo znamenja Božja, sicer boš med tistimi, ki bodo propali.“

(Jona, 10/94)

Kur’an navaja, da je bil Poslanec (s.a.v.s.) napovedan v Tori in Evangeliju. Govori o tem, da ga pripadniki Knjige poznajo, kot poznajo svoja children. Smislu tega ajeta je potrditev znanja o pravičnosti Kur’ana in proroštva Proroka (s.a.v.s.). To je:


„Ne, ne, če bi se v tebi rodila dvom, ali oni imajo to znanje, potem bi tvojih dolžnost bilo, da takoj začneš iskati dokaze in se posvetuješ s učenjaki. Tako ravni tudi ti, vprašaj učenjake izmed Ahl-i Kitab, saj oni imajo o tem dovolj znanja.“


Zato je smislu tega ajeta:


„To pomeni, da se židovski učenjenci zelo dobro zavedajo prerokstva preroka (s.a.v.s.), ne pa, da bi prerok (s.a.v.s.) dvomil.“

Ker poznajo tvoje lastnosti, ki so opisane v Torahu in Evangeliju. Vedo, da si zadnji prerok in odrešenik, da se bodo tisti, ki verujejo v tebe, rešili, tisti pa, ki ne verujejo v tebe, bodo uničeni. Čeprav so druge knjige spremenjene, vsebujejo tudi nekatere točne informacije.

V resnici pa je Poslanec Božji (s.a.v.s.) bil popolnoma prepričan v to, da je bil prerok, in v to, da je bila objava, ki mu jo je Bog objavil, resnična. Takšno uporabo izraza je značilna za arabski jezik. Kot primer tega je mogoče navesti:

Na primer, če bi nekdo od svojega sina zahteval, da nikar ne dela določene stvari, bi mu rekel:

„Če si moj sin, tega nikakor ne boš storil.“

To izjavo ne treba razlagati kot dvom očeta v to, ali je otrok resnično njegov. To je posebná oblika izjave, ki izražá potrditev in

„Tehno delaš ne boš.“

to pomeni. Izraz, ki ga tukaj uporabljamo, ima ravno takšno lastnost.


S pozdravi in blagoslovi…

Islam v vprašanjih in odprvancih

Najnovejša Vprašanja

Vprašanje Dneva