– Kako naj se ne-muslimom pedagoško razloži islam in kakšen naj bo odnos in vedenje do njih?
Spoštovani brat,
„Če bi s svojimi dejanji (svojimi čili in gibanji) izrazili popolnost islamske moralnosti in istinitosti vere,“
(če pokažemo)
„Sledilci drugih religij bodo seveda sprejeli islam prek skupnosti.“
Zato se obrnite k svoji notranji naravi in se sprašujte:
„Kako razumevamo islam, kako ga interpretiramo in kako ga uresničujemo v življenju?“
Kakšno je naše stanje? Kakšen je naš položaj? Kako smo?
Ali s svojim vedenjem in dejanji zasenčujemo sonce islama, namesto da bi ga razsvetlili?
Ali smo mi, ki bi morali ponuditi rože iz vrtov vere tistim, ki jih potrebujejo, namesto tega postali brezobzirni?
Ali ljudi, namesto da jih povabimo k trpezu Korana, od tega trpeza odganjamo in odstranjujemo?
Odgovarajmo na vsa ta vprašanja. Ne skušajmo se ves čas izgovarjati na druge.
Kaj delamo narobe? Zakaj ljudi zastrašujemo in plašimo pred islamom in muslimani?
Ali smo res sposobni biti dober zgled za našo okolico?
„Tak mora biti pravi musliman.“
Ali lahko to povzročimo?
Ali je torej naše razumevanje islamizma omejeno le na nošenje hidžaba, opravljanje molitvi in držanje posta?
Kakšni so naši odnosi z sosedi?
Ali smo jim dober zgled? Ali pa se obračamo od njih stran zaradi njihovih odprtih glav in kavbojskih hlač? Ali jim odrekamo nasmeh, ki je v islamu dobrodelnost? In potem še za našimi hrbti…
„Pa kaj, pa to je pač reakcionar in primitivac!“
Ali to hočemo slišati?
Prijateljica moje hčere:
“
Ko mi je moja hči rekla: „Ti si drugačen musliman. Islam, ki ga ti živiš, je drugačen islam.“
„Ne, islam je povsod enak in se povsod enako doživlja.“
odgovori. Njegov prijatel vztraja:„V našem bloku sta dve pobožni ženski. Ko nas vidijo, nam zatvorijo vrata. Medtem ko mi je mama rekla, da…“
„Če imaš tam, kam greš, tisto prijateljico z hidžabom, pojdi. Če ne, ti ne dovolim, okoli je zelo nevarno.“
„Moji mama se boji teh žensk. Ampak ti zaupa. Kako pa je to živeti po islamu? Seveda, njeno življenje je zelo drugačno od tvojega.“
Da, ne bi smeli kriviti niti te ženske. Tako so jih učili islamu. Tako ga razumejo. Morda je to razlika v temperamentu, morda fanatizem…
Zato Bediuzzaman,
„Luč razuma je znanost, luč vesti pa religija, in da se s združenjem obeh razodeva resnica, medtem ko ločitev prvega povzroči hinavščino in dvom, v drugem pa fanatizem.“
pravi.
Kot muslimani moramo biti odprti svetu. Moramo razumevati pomen Kurana in ga udejajevati v svojem življenju. Moramo slediti sunnetu preroka (s.a.v.s.), ki je bil poslan kot prerok milosti. Moramo se učiti tako znanstvenih kot verskih znanosti. Islam, ki se temelji na govorih, ki jih smo slišali od drugih, je le fanatizem.
Čas džihada s sabljo je minil. Džihad se zdaj izvaja z našim jezikom, našim vedenjem, našimi dejanji in našim načinom življenja, kot lep zgled za okolico. To je džihad… Dajmo drugim lepi besedi, nasmeh, in storimo dober čin.
Nekega dne sem se na konferenci na Nizozemskem islamskem univerzitetu srečal z Nizozemsko gospo in ji podaril cvet, ki mi ga je bila podarjena. Bila je zelo presenečena in je rekla:
„Aha, ampak ta je posebej za vas pripravljena, kako jo lahko dobim!..“
je dejal.
Ko sem ji rekel, da je tudi ona posebej, se je nasmejala in mi povedala, da je postala muslimanka, ker je spoznala turškega študenta, ki je prišel v Nizozemsko, in je v njem videla lepe vrline, dobrohotnost, sodelovanje in človekoljubnost.
Zato;
„Kaj bi mi pa prišlo iz tega, če bi se tako obnašal!..“
Ne rečite tega. Ker včasih ena poved, eno dejanje in en gib lahko privedejo do odrešitve večnega življenja človeka.
„Kdor ima narod za svojega, ta je sam po sebi mali narod.“
„Kdor reši nekoga od pogubljenja, je bolji od celih puščav zlata.“
Za več informacij kliknite:
– Kakšna je bila metoda poučevanja in nasvetov našega preroka?
– Ali je najučinkovitejši način širitve in utrjevanja islama vojna ali širjenje besedila?
– Kakšen naj bo naš slog v sporočilu? …
–
Obveščanje in dialog.
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih
