Spoštovani brat,
Molitev se ne izgovarja le z besedami, ampak se izkazuje tudi z dejanji in čili.
Zato, kdor goda se drži pravil, ki jih je Bog v vesolju uveličal,
dejansko se je pomodlil
to pomeni.
To pomeni, da muslimani svoje potrebe ne izražajo le s molitvami, ampak jih zadovoljujejo tudi s trdim delom in s prostovoljnim izvajanjem dejanj, ki prinašajo rezultate.
Bog, Najviši, v svoji Knjigi
„Molite za mene, da bi me Bog uslišal.“
(Gâfir, 40/60)
pravi tudi,
„Človek lahko doseže, kar si želi, le z trudom in vztrajnostjo, trud in vztrajnost se zagotovo obrestujeta.“
tudi to pravi.
(An-Najm, 53/39)
Če torej razumemo in uporabljamo sta izraza v celoti, dobimo takšen rezultat:
Človek si bo svoje potrebe priboril s trdo delo, hkrati pa se bo Bogu molil, da mu uspe v tem, kar dela, da se mu ovrhe odstranijo in da ne doživi nesreče.
Sam čin molitve, ne glede na rezultat, je poseben in pomemben akt bogoslužja. Molitev spada med stanja, v katerih je služen najbljiže svojemu Bogu. Služen, ki iz srca in zavedno izreče svoja želja Bogu, opravlja enega od najčistših aktov bogoslužja.
Molitve, ki so jih prenesli Bog in Njegov poslanec, tudi jeziku pustijo prostor, a misli…
(svojega)
Uporaba v molitvi brez prisotnosti drugega je seveda sprejemljiva.
Kar se tiče izpolnitve prošnje, ta se zagotovo bo uresničila, bodisi v tem svetu ali v večnem življenju.
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih
