Spoštovani brat,
V zvezi s tem obstajajo različne hadisne verzije. Nekatere od njih so sledeče:
„Kdor se odvrne od poslušnosti, bo na sodni dan stál pred Bogom brez nobenega argumenta ali dokaza, ki bi ga lahko branil. In kdor umre brez prisega vernosti (brez vernosti kalifu), umre smrtjo iz časov nevednosti (džahilije).“
(Muslim, Imara, 58)
„Če se komu ne zdi kaj, kar mu nalaga njegov poveljnik (civilni, vojaški ali upravni nadrejeni), naj ima potrpljenje! Kajti če bi kdo od ljudi, še samo za centimeter, nasprotoval sultanu (državnemu uradniku) in v tem stanju umrl, bi zagotovo umrl smrtjo iz časi džahilije!“
(Muslim, Imara, 56)
„Kdor se odvrne od poslušnosti in se oddalji od skupnosti in v tem stanju umre, umre smrtjo nevedočega.“
(Muslim, Imara, 53)
Učenjci, ki se ukvarjajo s hadisi, v takih hadisih najdejo
„Jezuitska religija umira s smrtjo“
izraz,
„Umre kot nekdo, ki je v prahistoriji živel brez vodstva, brez voditelja, kot nekdo, ki je bil brez pravila.“
Razumeli so to tako.
(glej Nevevî, razlago omenjenega hadisa)
Uporaba takšnega sloga v hadisu je namenjena odvračanju muslimanov od upora proti oblasti in ustvarjanja anarhičnega okolja. Zato bi se to, da nekdo, ki ne prisega vernost, umre kot nevernik, ne smelo razumeti doslovno, ampak kot označitev grešnika.
(glej Ibn Hajar, razlago omenjenega hadisa)
Islamski učenjci so se na podlagi tega in podobnih hadisov zavzemali za to, da se ne nasprotuje voditeljem države, ne glede na to, ali so tirani ali ne, da jim je treba biti poslušen – dokler ne nasprotujejo Bogu – in da se ne ustvari vakuum v oblasti oblasti, s čimer bi se družba potopila v anarhijo in spore.
(Ibn Hajar, tam.)
V prevodih hadisov, ki smo jih navedli, se omenja
„Jezuitska šola umira s smrtjo nevedočnosti“
izraz, ki se v nekaterih različnih verzijah pojavi kot
„dvojmernost“
je izraženo s pojmom. Vendar je mogoče razumeti oba izraza v istem smislu.
V zvezi s tem je hadis, ki ga je prenesel Abu Hurejra, sledečega glasu: Prorok (s.a.v.s.) je rekel:
„Kdo se ne razburja ali ne razdraži?“
-v namenu-
Če umre, ne da bi se pripravil na sveto vojno, potem umre z delom licemerja v sebi (kot nosilec dela licemerja).“
(Muslim, Imare, 158; Abu Dawud, Džihad, 17; Nasai, Džihad, 2; Ahmed b. Hanbel, 2/374)
Abdullah ibn Mubarak je bil mnenja, da se ta hadis nanaša na obdobje, ko je bil Prorok (s.a.v.s.) še živ.
Po mnenju nekaterih učenjakov pa hadis velja za vse čase. To pomeni: tisti, ki ne gre na džihad in v sebi nima namena, da bi šel,
-tisti, ki so pobegnili pred vojno, ki niso šli v vojno, ki so ostali doma-
v sebi nosi značilnost licemercev.
(Nevevī, razlaga omenjenega hadisa)
Imeti oznako/lastnost licemerja ne pomeni, da je nekdo nevernjak. Pomeni, da je to lastnost, ki ne pristoji muslimanu. Ker je to lastnost, ki ne pristoji verniku…
-da bi bil pravi vernik-
Vse njegove lastnosti ne morajo biti vseledu vjerske. Na primer, laž je tudi lastnost nezvestobe. Toda vernik, ki laže, ne postane nezvest. Prav tako, nezvest, ki…
-kot značilnost vere-
Čestnost sama po sebi ne pomeni, da je nekdo verujoč. Izbira tega sloga v hadisu je namenjena spodbujanju k sveti vojni in opozorilu, da se ne sme ostati nazad…
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odgovore
