– Nekateri se sprašujejo, kako lahko to razumemo?
– Na koncu koncev obstajajo gresi, ki grozijo z takimi kaznimi, kot so blud, alkohol, lihvarstvo, in se pravi, da se tisti, ki se obrnejo k Bogu, štejejo kot da niso nikoli grešili. Ali bi to lahko pojasnili na način, ki ga razumel bi vsak?
Spoštovani brat,
Pokanje je neka oblika molitve.
Bog v Kur’anu na več mestih nalaga molitev in pokanje.
Na več mestih v Kur’anu
pokanje in prositev odpuščanja
Oba pojma sta omenjena skupaj. V nekaterih ajetih Allah zapoveduje pokanje in prositev o odpuščanje, v drugih pa hvali tiste, ki se pokajajo in prosijo o odpuščanje.
Pokanje
Izraz „pokajanje“ pomeni, da se človek obžaluje svojih grehov.
Istiğfar (prošenje odpuščanja)
če,
To pomeni prositi Boga za odpusc in oproščanje.
Pobegi in prositi odpuščanje grehov sta oblika molitve in poklona.
Pobijanje grehov je neka oblika boja proti hudiču. Je poskus oddaljiti ga od sebe. Je stalno prositi Boga za pomoč proti hudiču. Je biti v stiku z Bogom.
Bog je, kot misterij stvoritve in preizkusa, dal ljudem, na razliko od angelov, voljo, da delajo napake in grehe, nato pa se nad temi grehi obžalujejo in se obrnejo k Bogu. Zato lahko s to sposobnostjo bodisi vzletijo, bodisi padejo.
To, kaj pomenita pokanje in prositev odpuščenja za človeka in kakšno vrednost imata pred Bogom, je jasno izraženo v naslednjem hadisu:
Sveti Prorok, mir s njim, je dejal:
„Prizivam pri Bogu, da če vi ne bi grešili, bi Bog vas zamenjal z ljudmi, ki grešijo, in oni bi prosili Boga za odproščanje, in Bog bi jim odpustil.“
(Muslim, Pokori, 9)
V drugem hadisu pa
„Vsi potomci Adamovi so grešniki, a najlepši od grešnikov so tisti, ki se obotavijo.“
(Ibn Majah, Zühd, 30)
se pravi.
V islamu je sprejeto, da človek lahko greši, in zato je človeku poučena pot, kako se pred grehom zaščititi in se od njega očistiti. Ta pot, ki vodi k očiščenju od zla, greha in nepravilnosti ter k očistku duše, je pokanje (tövbe).
Z obžalovanjem grehova se človek očisti od grehov in napak, ki jih je storil, in postane čist, kot da teh grehov in napak nikoli ni storil.
V zvezi s tem je prerok Muhamed (s.a.v.s.) dejal:
„Tisti, ki se popolnoma obrnejo od greha in se pokori.“
je kot da tega greha nikoli ni storil.
”
(Ibn Mace, Zühd 30)
Veličanstveni Bog poziva svoje služe k pokori in pravi:
„… O vi, ki verujete! Vsi se v celoti obrnimo k Allahu, da bi dosegli srečo.“
(Nur, 24/31)
V drugem ajetu pa Bog v svoji veličini reče svojemu preroku:
„Reci: ‚O, mojstri, ki ste se oddalčili od mene in ste se dopustili hudih grehov, ne obupajte nad milostjo Allaha!'“
Če Bog hoče, odpusti vse grehe.
Ker je On zelo odpustil, polno milosti in dobrote.”
(Zümer, 39/53)
V tem ajetu Bog zapoveduje Proroku, naj reče grešnikom, naj ne izgubejo upanja na Božje milosrđe. Bog je namreč zelo odpustiljski in usmiljen, in če hoče, odpusti vse grehe. Zato naj se služenje Bogu vrne k Bogu, naj se mu podvrže in naj opusti politeizem in vse grehe, preden pride Božja kazen.
Skratka, lahko rečemo, da Bog pravi, da bo oprostil vse grehe razen širka (poganstva) in kufra (nevjerstva). Sodba je v Njegovih rokah in On zelo ljubi svojega služabnika; služabnik, ki je zaslužil Njegovo naklonjenost, bo oproščen vseh svojih grehov. To se zgodi glede na stopnjo namena, vere, iskrenosti in pokori služabnika.
Včasih lahko majhna beseda ali dejanje, ki je Bogu všeč, povzroči odpuščanje grehov, ki so kot gore.
Pri delih in obredih, ki jih opravlja človek, sta iskrenost in Božja volja bistvena. Ko Bog želi oprostiti nekoga vse grehe, če ima ta oseba dolgove do drugih, jih najprej zadovolji,
(kot v primeru mučenic)
To ga reši tudi od kršitve pravic drugih.
Zato noben vernik ne sme izginiti upanja na Alaha, ne glede na to, kakšen greh je storil. Glavna stvar je, da je iskren v svojem obžalovanju in pokori.
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih
