Navaja se hadis, ki pravi: „Zina povzroča revščino.“ Vendar v današnjem svetu je veliko ljudi, ki se prepuščajo zini, a jim vendarle dobro gre. Je ta hadis verodostojen?
– Če je to res, kaj se misli s „revščino“ v tem kontekstu?
– Kako naj razlagamo ta pouk? Hadisi:
„Ko se poveča blud, se povečata revščina in nemoć.“ (glej M. Mesabih Hn. 5370; Bejhakī)
„O ljudje! Izogibajte se bluda. Blud namreč ima šest posledic: tri se kažejo v tem svetu, tri pa v onem. Tri posledice, ki se kažejo v tem svetu, so: uničuje lepoto obraza, odpravlja blistavost, povzroča revščino in skrajšuje življenje.
Posledice v prihodnosti bodo, da bo to privedlo do Božjega gnevnega sodka, povzročilo nepodnošljivo presojo in (če bo to razsodeno kot zakonito) povzročilo večno mučilo v peklu.” (Kurtûbî 12/167)
Spoštovani brat,
Pripombe, da bludnice prinašajo revščino in bedo, se štejejo za slabo utemeljen.
Na primer;
„Zločin prinaša revščino in bedo.“
hadis, ki se glasi:
„šibek“
Obstajajo informacije, ki to potrjujejo.
(glej Mecmau’z-Zevaid, 5/196)
„…brezbožnost ima šest posledic: tri se kažejo v tem svetu, tri pa v onem svetu…“
Hadis, ki ima to pomen
-zaradi nekaterih zgodovinarjev iz tega obdobja-
je bil obravnava kot šibek / nesmiseln / izmišljen.
(glej Ibn Adi, 20/23; Abu Nuaym, 4/111; Ibn al-Džauzi, al-Mevzuat, 3/107; Suyuti, al-Lealiu’l-Masnua, 2/162)
Ibn al-Džauzi je to hadisovo verzijo prenesel skozi tri ločene verige prenosa in
„nič od tega ni res“
je sporočil.
(Zakonska ureditev, mesec)
– Vendar, po mnenju nekaterih znanstvenikov,
revščina;
materialna revščina in revščina srca
je razdeljen na dva dela.
V nekaterih primerih sta prisotni obe vrsti revščine, v nekaterih pa le ena od njiju.
– Če bi obstajale verodostojne zgodbe, bi se dalo povedati tudi to:
Kot smo že omenili v naših prejšnjih odgovorih, so v ajetih in hadisih nekatera izrazila
„splošno / splošni“
ne, je absolutno.
Zato se ta sodba ne nanaša na vse, ampak le na nekatere. Vendarle navedene izjave…
„ton poučevanja“
kot obvečnost, da se ljudje opozorijo
„splošno / splošno“
spominja na neko sodbo.
Kot je rekel Bediuzzaman:
„Na primer,
‚Kdor opravi dve rek’ati molitve v omenjeni uri, je to enakovredno hadžovanju.‘
(kot je bilo povedano).
Res je, da včasih dve rekati molitve nadomestita hadž. Ta pomen je v vsaki dveh rekatih molitve možen v absolutnem smislu. Torej, da bi bile te vrste hadisi o stalnem in absolutnem značaju, bi morali biti dejansko stalni in absolutni. Ker pa obstajajo pogoji za sprejem, izključuje to absolutnost in stalnost. Lahko pa je bodisi dejansko začasno, absolutno, ali pa mogoče, absolutno. Torej, absolutnost v teh hadisih je le v smislu možnosti.”
(glej: Govori, str. 347)
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odgovore
