– Sposobil sem se po starinski navadi, s dekletom, ki je bila res religiozna, redno je šla na molitve, in je pazila na to, da se oblači v skladu z islamskimi merili.
– Ampak sprva me sploh ni zanimal, fizično mi se sploh ni bil všeč. Pred enim letom smo se zasidrali, čez 4-5 mesecev se bomo poročili. Ampak jaz nimam interesa.
– Ali bom v prihodnosti nesrečen?
Spoštovani brat,
Poročnina je najdragocenija ustanova po religiji, ki je dana človeku za zagotovitev miru v tem svetu in v onem svetu. Ker moški in ženska, ustvarjeni z drugačno naravo in sposobnostmi, lahko le prek poroke, s ustanovljanjem doma, skupaj izpolnijo svoje potrebe in dosežejo srečo v tem svetu in v onem svetu.
V zvezi s tem Bediuzzaman pravi:
„Da, človek najvišje potrebe zadosti s tem, da ima v svojem srcu srce, ki mu je sorodno, da si obe strani izmenujeta svojo ljubezen, strast in veselje, in da si v veselju in žalosti pomagata in si pomagajo v nesreči.“
(glej: İşaratü’licaz, razlaga 25. ajeta Sure Bakara)
Vendar pa ta večna pot, ki se začne z zakonsko pogodbo, ima poleg veselja tudi svoje težave in trmele. Da bi se spopreli s temi težavami, je bistveno, da sta partnerja združljiva in skladna.
Prva prioriteta imtizaca je pobožnost.
Ker „on dopolni duševno povezanost (spoznanje) z žensko, dopolni srčno blaznost in naklonjenost, (predvsem) spremeni površno in zunanjo družbo v iskreno.“
čistost ženske se meri s tem, da je čista in neokrnjena, da je brez slabih moralnih značilnosti in da je brez neprivlačnih pomanjkljivosti.
”
(glej age., ay)
To pač ni dovolj. Ker je zakonska zveza institucija z velikimi obveznostmi. Tu je tisti, ki osebi daje moč, da te obveznosti prenese, vendar…
je njegova žena, s katero je povezan z ljubeznijo in naklonjenostjo.
Človek lahko preživi težave, ki jih prinese zakonsko življenje in sodelovanje med moškim in žensko, le če ima v srcu srce, ki mu je prototipno, torej
z osebo, ki jo bo iskreno ljubil in s katero bo srečen in miran.
se zloži.
Zato morata dva človeka, ki želita živeti v ljubezni in harmoniji do konca svojega življenja, ljubiti drug drugega v vseh pogledih, morata biti fizično privlačna drug za drugega in morata občutiti srčno povezanost že pri prvem srečanju.
Poleg tega bo oseba, ki svojega partnerja/partnerko dojame kot lepega/lepo, ostala zvesta zakonu, saj ne bo iskala česa drugega.
Zato, glede na izbire partnerja v islamu,
da je mož ženi enakovreden, torej da sta si enaka
je bistven.
Ta ekvivalenca,
Religioznost mora biti prva prioriteta, in sicer v vseh področjih, če je to mogoče, ali pa vsaj v tistih, ki so pomembna. Fizična enakost in lepota sta prav tako ena od teh.
Fizična lepota pač ni za vse pomembno merilo. Kajti kot se pričakovanja moškega in ženske glede zakona razlikujejo, se razlikujejo tudi pričakovanja in prioritete posameznih oseb glede zakona.
Za nekoga je pomemnejši fizični videz, za drugega pa poklic, naravne danosti, poreklo, izobrazba, ekonomski položaj, družina itd.
Za to
oseba,
pred izbirom partnerja je nujno, da si definirajo svoja pričakovanja, prioritete in neizogibne zahteve glede zakona,
morala bi določiti, kakšne lastnosti išče pri partnerju.
Ne bi smeli izbirati ljudi, ki ne izpolnjujejo njihovih očekavanj.
Ker je največji problem, ki čaka pare po poroki, razočaranje. To je točka, od katere ni povratka.
V naši kulturi je eden od ciljev obdobja zaroka, da se ljudje spoznajo in razumejo, da čutijo, ali obstaja srčna povezanost, da se poroke ne končajo v razočaranju.
V tej zadevi bi morali posamezniki poslušati svoje srce in intuicijo, brez da bi bili pod pritiskom okolice.
Če imajo kakšen dvom, bi morali o temeljih te problematike ponovno razmisliti.
Je vzrok te notranje tesnobe predrasutek, vpliv okolja, druga oseba v glavi ali pa se res izgovarja na razne stvari, da bi se izmotala iz zakona? Ali pa pač ne čuti topline v srcu do možnega partnerja in si ga ne zna predstavljati ob sebi?
Če na ta vprašanja lahko brez težav odgovorite, je najpametneje poslušati glas svojega srca in zaupati intuiciji, ki vam jo je dal Bog.
Ker srce in intuicija včasih vidita to, česar razum ne vidi.
Če pa se pri izbiri partnerja držite religioznosti kot temelnega in nepogodbenega kriterija, bodite zadovoljni s svojo usodo, razmišljajte o tem, da v vsem obstaja dobro, in ne pozabite na ajet, ki nam sporoča, da v tem, kar nam ni všeč, lahko obstaja veliko dobra, skrbite za svojega partnerja in družino. Ker,
Tisti, ki so zadovoljni s svojo usodo, najdejo mir, spokoj in, Bogu budiž, dosežejo srečo v obeh svetovih.
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odgovore
