Spoštovani brat,
Bojev za Boga na tem svetu ima tudi finančno dimenzijo. Tako vojna, kot kulturna vojna, zahtevata znatne stroške. V Kur’anu je zapovedan tudi džihad s sredstvi. Na primer:
„Borite se z bogastvom in živili!..“
(At-Tawbah, 9/41)
„Porabite svoja bogastva na poti k Bogu. Ne izpostavljajte se nevarnostim. Bodite darežljivi. Bog ljubi darežljive.“
(Al-Baqara, 2/195)
Neodporočanje na poti k Bogu je velika nevarnost. Ker v tem primeru bo islamska vojska oslabila in bo težje nasprotovati neprijatelju.(1)
Medtem ko neverniki izvajajo ekonomsko mobilizacijo za širjenje svojih lažnih idej, je seveda neprikladno, da muslimani ne bi žrtovali za pravične vzroke. Bog, Najviši, spodbuja vernike s tem:
„Kaj se vam je zgodilo, da ne dajate na poti Allahovi? Vendar pa je Allahov dedičstvo nebes in zemlje. Ti, ki ste dajali na poti Allahovi in bojovali pred zmagovitim pohodom, niso enaki tistim, ki so dajali in bojovali kasneje. Ti so višji v stopnji od tistih, ki so dajali in bojovali kasneje.“
(Hadid, 57/10)
Predvsem pa je bogastvo Allahovo. Tisti, ki ga trenutno posestvujejo, so le upravitelji tega bogastva.
Poleg tega, dajanje in bojevanje pred osvojenjem ni isto kot dajanje in bojevanje po osvojenju. Dajanje in bojevanje v težkih časih je seveda bolj zaslužna dejanje.
„Vsak vernik je dolžan širiti besedo Allaha. V tem času je najpomembnejši razlog za to materialni napredek.“
(2)
Bediuzzaman s tem izjavom ugotovi pomembno dejstvo glede džihada z bogastvom.
Da bi širili Božjo religijo po vsem svetu, morajo muslimani biti materialno močni. Borba s pomočjo tiska, televizije in radia, knjig; domovi, šole, v katerih se bo vzgajala zlata generacija prihodnosti, nujno zahtevajo materialna sredstva. (Hadit o Proroku Mohamedu (s.a.v.s.))
„Kdor opremi borca, je kot da je sam bojeval.“
(3)
Tudi ta hadis je pomembna spodbuda v zvezi s tem.
Malla džihadu, kot bi se reklo v sodobnem jeziku
„ekonomski boj“
Lahko rečemo, da muslimanske države v gospodarski vojni niso v ugodni položaju. Mnoge islamske države so sicer bogate nafto, vendar se to bogastvo ne odraža v moči. Za to, kar je treba storiti, se sklicujemo na študije ekonomskih strokovnjakov, vendar smo prepričani, da bi velika korist nastala, če bi vsi muslimani poznali in upoštevali naslednje načela:
1.
„Človek je samo to, kar dela.“
Ta načela moramo poučevati našim ljudem.
(An-Najm, 53/39)
Če pozorno pogledamo, v tem kuranskem zapisu ni razlike med vernikom in nevernikom. Kdo trdo dela, bo tudi nagrađen.
2. „Dajanje je lepše kot prejemanje.“
(4) Muslimanske države ne bi smele smatrati posojil od nemuslimanskih držav za dosežek, ampak bi se morale truditi doseči raven, na kateri bi same mogle posojati drugim.
3. „Jedite in pijte, vendar ne rasipajte.“
(Al-A’raf, 7/31)
Načelo izogibanja rasipanju, ki ga navaja ajet, mora biti uveličeno pri vseh in v vseh področjih, od posameznika do družbe, od občin do države.
4. „Verujoči so bratje.“
(Al-Hujurat, 49/10)
Izhajajoč iz tega principa, bi morale vse islamske države med seboj vzpostaviti močne gospodarske vezi in unije. Evropa…
„Evropska skupnost“
kot tudi muslimani,
„Islamska skupnost“
morajo biti prisotni.
5. „Če verujete, ste vi najmočnejši.“
(Al-Imran, 2/139)
Pomen tega aleta mora biti poučen vsem našim ljudem prek izobraževalnih ustanov in medijev. Na ta način se bo veliko ljudi, ki trpijo za kompleksom manjvrednosti, osvobodilo tega kompleksa.
„prevladovati“
To bo zahtevalo trud. Pri vzgoji tega zavestja se lahko izkoristi znanje zgodovine. Islamistika je namreč polna primerov muslimanske prevladnosti. Materialna prevladnost Zahoda ima le dvoustoljetno zgodovino.
Vir:
1. Ibn Kesir, I, 333; Bejdavi, I, 109.
2. Nursi, Divan-ı Harb-i Örfi, str. 64.
3. Buhari, Džihad, 38; Ibn Mace, Džihad, 3.
4. Buhari, Vesaya, 9; Muslim, Zekat, 94-97; Tirmizi, Zekat, 38.
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih
