– 59. ajet Sure Juna:
„Kaj pa to, da nek razdeličeno hrano, ki vam jo je Allah dal, smatrate za dovoljeno, a nek razdeličeno hrano za nedovoljeno? Reci: Ali vam je to dovolil Allah, ali pa ste to izmislili proti Allahu?“
– Kaj je opisano v tem ajetu?
Spoštovani brat,
Reci: »Kaj pa živila, ki vam jih je Bog dal, a vi jih deloma dovoljujete, deloma pa prepovedujete? Ali vam je Bog to dovolil, ali pa vi Bogu lažete?«
(Jona, 10/59)
Prehrana
, skratka
„blagin in priložnosti, od katerih ljudje imajo koristi“
to pomeni. Ker je dajanje nagrade od Allaha blagodat in milost, je ta stvar omenjena v 59. ajetu,
„prenos posesti“
Izraz se je pojavil tudi zato, ker sadje, zelenjava in žita, ki jih ljudje jedo, rastejo le s pomočjo dežja.
Po Taberiju se tukaj sklicuje na neosnovane predstave in prakse poganskih Arabov, katerih primer je omenjen v suri En’am (6/136). Na primer, oni so del žitaric in živali ločili za idole, katerih zagovora so si želeli, in trdili, da je haram (prepovedano) to porabiti za sebe ali druge, ampak so to uporabljali samo za obrede in vzdrževanje idolov. Glede na to, je glavni namen ajeta, da se kritizira poganske, ki so samovoljno označili nekatere vire za haram. Vendar pa je načelno vse, kar je Bog dal kot sredstvo za preživetje, halal (dovoljeno).
(Zemahšerî, II, 194);
Pravica, da nekaj proglasi za haram (nezakonito), pripada samo Bogu. Če Bog ni dovolil, da bi se nekaj štelo za haram, je brezpodstaneno trditi, da je to haram, kot je zapisano v 59. ajetu.
„Izreči sodbo v imenu Boga“
To je bilo ocenjeno kot neprihvatljivo; v 60. ajetu pa je bilo posameznikom, ki to počinejo, rečeno, naj dobro premislijo, kaj jih čaka na sodni dan.
(Tefsir Diyanet, Kuran Yolu, Tefsir 59. ajeta Sure Juna)
V predislamskem obdobju so Arabi, v skladu z nekaterimi nesmislenimi običaji, za sebe prepovedovali (haram) stvari, ki jih je Bog v resnici dovolil (halal). Na primer, iz nekaterih razlogov so puščali svobodne kamele, niso na njih sedeli, niso mleli mleka in jih za sebe prepovedovali. Islam je te nesmiselne običaje ukinil. Določil je, da nihče ne sme prepovedati (haram) tega, kar je Bog dovolil (halal) svojim robom.
Da je nepravilno, da ljudje po svojem razumu prepovedujejo to, kar je Bog dovolil, in da je takšno ravnanje nesmisleno, se da izraziti s citatom sledečega hadisa: V tej zvezi Malik b. Nadle pravi:
„Enkrat sem prišel k Poslancu Božjemu v revnih oblačilih. Poslanec Božji mi je rekel:“
– Ali imaš kaj od premoženja?
– Da.
– Kakšno blago imaš?
– Vse vrste blaga. Kamila, sužni, konji, ovce.
– Ko ti Bog da kaj, želi videti, da to, kar ti je dal, ima v tebi svoj odraz.
Poslanec Božji je nadaljeval:
– Ali ti, ko živali tvojega plemena rodijo zdrave potomke, vzameš nož in jim odrežeš ušesa ter rečeš: „To so žrtvene živali,“ ali pa jim prerežeš ušesa ali kožo in rečeš: „To so žrtvene živali,“ in jih tako prepoveduješ sebi in svoji družini?
– Da.
– To, kar ti je dal Bog, je dovoljeno. Bogova roka je močnejša od tvoje in Bogov nož je ostrejši od tvojega.
– O, Allahov prerok, če grem k nekemu človeku, a on mi ne ponudi gostoljubnosti in me ne sprejme kot gosta, ali naj mu, ko pride k meni, ravnam tako, kot je on ravnal s menoj? Ali naj ga sprejmem kot gosta?
– Gostitelj
je ukazal.
(Ahmed b. Hanbel. Musnad, III, 473)
Kot se vidi, prerok (s.a.v.) prepričuje Malika b. Nadla, ki je po navadi džahilijeta (predislamskega obdobja) zakazal jahanje na kamelih, ki jih je Bog razrešil, da se znebi te slabe navade, in izjavlja, da nihče ne sme zakazati tega, kar je Bog razrešil. To je le en primer. Podobni dogodki so podobni temu.
(Tebri, Razlaga omenjenega aleta)
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih
