Spoštovani brat,
Vsakemu človeku je treba svetovati glede na njegovo situacijo. Zato se pri navajanju svetov ne smemo omejevati na določene vzorce, ampak mora naše svetovanje biti prilagojeno situaciji poslušalca.
1.
Potrebno je ugotoviti, kakšna je nezapovestnost sogovornika; ali se nanaša na celoto ali le na nekatere njene sestavine, da bi se lahko ustrezno pozornost posvetila vprašanju, o katerem je treba voditi pogovor. V nasprotnem bi se brez potrebe zapravilo čas in trud na pogovor z nekým, ki je slepo zatrt v svoja prepričanja ali je popolnoma apatičen.
2.
Zelo pomembno je poznati kulturno raven in družbeni vidik sogovornika ter z njim govoriti v jeziku, ki ga razume.
Poskus nekoga z nižjo kulturno ravenjo, da bi kaj pojasnil nekemu s precej višjo kulturno ravenjo, se ponavadi sreča z negativno reakcijo. Še posebej danes, ko je egocentrizem zelo razvit, je nemogoče nekemu, ki se domneva, da ve vse, še kaj pojasniti. Takim je treba stvari pojasniti na njihovi ravni, brez občutka, da jih nekdo z nižjo kulturno ravenjo obravnava kot inferiorne, sicer se cilj ne doseže.
Zelo pomembno je tudi, da uporabljamo jezik, ki ga sogovornik razume.
Današnje napake v mišlenju so tako zelo poškodovale naš jezik, da je skoraj nemogoče trditi, da generacije, ki živijo na istem nacionalnem ozemlju, uporabljajo isti jezik. Res je, da bi tiskani mediji in televizija kot združujoča sredstva lahko pozitivno vplivali na enoten jezik in slog. Vendar pa, ker so razne ideologije prevladale in različne skupine imajo svoje knjige, časopise in revije, si nesrečne generacije ne morejo iztrgati iz izoliranih, zatrtih skupin. Različne terminologije in metodologije ustvarjajo nepremostljive jarkove med generacijami.
Zato je zelo pomembno natančno ugotoviti, s katerimi besedami in metodami izražanja je oseba, kateri se naj kaj pojasni, seznanjena. Sicer bo to spominjalo na zmedene pogovore dveh neznancev, ki se ne poznajo, in ne verjamemo, da bi to bilo zelo koristno. Posebna pozornost mora biti namenjena jasnosti namena in terminologije, ki bo osvetila namen.
3.
Nujno je, da dobro poznamo teme, o katerih bomo govorili, in da imamo pripravljene prepričljive odgovore na vprašanja, ki bi se lahko pojavila v zvezi s temami, ki jih bomo predstavili.
4.
Pri poučevanju se je treba povsem izogibati dialektiki in prisilnemu prepričevanju. Ta metoda, ki v človeku vzbudi egocentrizem, je hkrati neučinkovita. Razširitev in rast svetlobe vere v srcu je odvisna od tesnega odnosa z Božanstvom, ki to vero ustvarja. Brez upoštevanja Njegovega blagovoljenja in pozornosti, čeprav se z argumentativnimi in ignorantskimi metodami prepiranja nasprotnika da prisiliti in utišati, se absolutno ne more trditi, da bi to imelo kakršenkoli učinek. Še posebej, če se od začetka ve, da se bo odvijala taka debata ali spor, in se na to prihajalo pripravljeni in z visoko napetostjo… Takšni ljudje odhajajo z maščevalnim srditim pogledom, bolj kot kot debaterji, kot nasprotniki. Pri odhodu pa v srcu, ki ni bilo prepričano, ostaja misel na iskanje odgovorov na to, kar se jim je poskušalo pojasniti. Ostalo je že znano… Obrátili se bodo na svoje prijatelje, prebirali bodo knjige in poskušali na vse načine najti odgovore na to, kar smo se jim poskušali pojasniti. To pa jih bo še bolj pognalo v nezverstvo; iršad (poučevanje) bo povzročil ravno nasprotno od tega, kar se je iršaditel želel doseči.
5.
Pri pripovedovanju je treba govoriti k srcu poslušalca. Vsaka poved mora začeti in končati s iskrenostjo in ljubeznijo. Vsaka nečloveškost ali neprijaznost, usmerjena proti poslušalcu ali njegovim mislim, bo popolnoma uničila učinek tega, kar želimo povedati, in poslušalca tudi razjezli.
Mürşit,
Kot usmiljeni zdravnik, ki je odločen, da svojega bolnika ozdravi, se nagne k njemu, ga posluša in v svoji vesti doživlja njegove duhovne trpljenja, je pravi apostol in zagovornik resnice. Glas in beseda se v tem razumevanju harmonizirata in če teko v srce nasprotnika z nežnim šepetom, se lahko prepričamo, da smo ga osvojili.
Moramo biti pozorni na mimiko in gestikulacijo našega sogovornika in se pogosto prilagajati. Tako ne bomo ponavljali stvari, ki ga motijo ali ga naveličajo.
Tu pa ne smemo nikoli pozabiti na naslednjo točko:
Ko se naš sogovornik od nas poslov, odnese s seboj iskrenost naših gestov, nasmejane poglede in iskrenost ter vero, ki izhajata iz vsakega kosa našega telesa, in tega nikoli ne bo pozabil. Če k temu dodamo še željo po ponovnem srečanju, smo povedali že večino tega, kar je bilo treba povedati.
6.
Napačne misli in nepravilne izjave sogovornika ne bi smele biti kritizirane na način, ki bi ga ranile v njegovo ponos.
Nikakor ne bi smeli storiti ničesar, kar bi ga pred drugimi ponižalo. Če je naš cilj v njem nekaj zasaditi, je treba, če je to potrebno, za to žrtvovati našo čast in ponos. Poleg tega je absolutno nemogoče s tem, da se dotaknemo nekoga v njegovo „šibko točko“, doseči, da bi se s čim sramoval. Nasprotno, vsako takšno napadanje ga bo oddaljilo od nas in naših misli.
7.
Včasih je učinkovitejše, da se takšnega neježa seznanimo s prijatelji, ki imajo močno vero, so razgledani in se držijo pravilnega vedenja, kot tisoč nasvetov. Vendar ta metoda ni primerna za vsakega neježa. Zato mora tisti, ki poučuje, vsaj v grobem poznavati svojega učenca in prilagoditi metodo.
8.
Nasprotno temu, nikoli ne sme biti v stiku s tistimi, ki so v svojem vedenju neozbiljni, v mislih nekonzistentni in imajo šibko povezanost in spoštovanje do Veličastnega Stvarnika. Še posebej se mora preprečiti, da bi prišel v stik s tistimi, ki se imajo za pobožne in učenjake, a jim manjka ljubezni do bogoslužja in imajo zamegljene čute in misli.
9.
Treba ga je poslušati in mu dati priložnost, da se izrazi. Treba ga je spoštovati kot človeka in tolerirati njegove poglede.
Globina vere nekega posameznika ga zrela in plemenita v sorazmerju s tem, v kolikršni meri je usmerjen v sebe. V nasprotju s tistimi, ki nič ne vedo, pa mu ne služi ničesar, razen da ga zavede in v njem vzbudi občutek sovražnosti.
Res je, poslušanje zablodelih idej rani dušo in pokvari čiste misli. Toda če se s trpljenjem tega truda da osvojiti srce, moramo stisniti zobe in biti potrpežljivi.
Če mu ne bomo dali pravice do mišlenja in pravice do izražanja, če bomo stalno držali v rokah samo razlaganje, potem ne bo v glavo sogovornika vstopilo nič, ne glede na to, ali bo prostor poln naših izgovorenih besed. V tej zvezi je veliko takih, ki so postali neprivlačni; kot da bi črpali vodo z luknjasto vedrom, kljub ogromnim naporom niso mogli dati posamezniku pouk o pravilih ravnanja.
Jadranje je za tiste, ki nimajo vljudnosti poslušati druge, ampak samo govorijo!
10.
Koristno je izraziti, da pri tem, kar se govori, govornik ni sam, ampak da je že od nekdaj veliko ljudi mislilo podobno. Še več, treba je zagotovo povedati, da je v današnjem času, v nasprotju z enim ali dvema ne-verujočimi, veliko mislečih ljudi, ki imajo trdno vero. In to ne kot abstraktno trditev, ampak z primeri.
11.
V tem kontekstu je prva stvar, ki jo želimo povedati, brez dvoma:
„Izrečena beseda o Jedinstvu“
Verovanje mora imeti dva temeljna elementa. Če pa se s pomočjo prej pridobljenega znanja ali s pomočjo tega, kar je dano v tem trenutku, čuti, da je v srcu doseženo verovanje in spoznanje, se lahko preide k drugim zadevam.
Dokler se srce ne prikliči k veri, se je treba vsekakor izogibati razlagam o vprašanjih, ki bi jih zanikavec lahko kadkoli kritiziral.
V sklenitev lahko rečemo, da
po ugotovitvi stanja osebe, so to prve stvari, ki jih je treba po navedenem postopku pojasniti
Osnovi vere in molitev
Moralo bi biti tako. Ko se človek v teh stvareh počuti spočinjenega, se mu odpre možnost in priložnost, da govori o drugih zadevah. Nasprotno, kot je to danes,
„konju meso, psu trava“
Kot natakar, ki ne zna pravilno postreči ali ne pozna pravil postrežbe, bodo prve ponudbe na mizi, kot na primer postavljanje sladkega na začetku, nepravilne, in ne glede na to, kako nam se to zdi lepo, bo to imelo na drugo stranko velik negativni vpliv.
Za več informacij kliknite:
Kakšen naj bo naš slog v širjenju vere? Kako naj širim vero ljudem, ki spregledujejo islamske vrednote?
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odgovore
