Spoštovani brat,
V mestih, naseljih in v mestih, kjer je moč izvajati džumu’a namaz, je obisk džumu’a namaza obvezaten. Človek, ki se nahaja na oddaljeni lokaciji, kjer ni možnosti opraviti džumu’a namaza, pa s opravljanjem popoldanskega namaza (zilhur) izpolni svojo obveznost in ni v grehu.
V zvezi s temo obstajajo različna mnenja in pravne interpretacije:
V jurisprudentiki zanesljivi viri v skladu s zunanjim pomenom besed podpirajo Abu Ali ad-Dakkaka.(2) V resnici pa v hadisih, ki se nanašajo na to temo, ni niti omenjeno, da bi imel delodajal takšno pravico:
V Dürrü’l-Muhtarju je tej temi posvečeno malo pozornosti in se v njem le omenja:
(4)
V drugih virih islamskega prava se uporablja podobna formulacija. Kot rezultat lahko rečemo: delodajal nikoli nima pravice zadržati delavca od petkove molitve. Kar zadeva trditev, da bi neobrat fabrike ali kateregakoli delovnega mesta za eno uro povzročil velike škode, verujoči delodajal lahko svojo dejavnost prilagodi. Lahko prilagodi smen. Enako, en ura delavnega mesta ni vrednija od petkove molitve. To, da delavec enkrat tedensko gre v džamijo, osveži dušo, izboljša živčni sistem in poveča svojo versko kulturo, je v vseh pogledih koristno. Nauči se, da vsaka pravica ima svojo obveznost, vsaka blagod je sorazmerna z bremenom. Bolj resno se posveti svojemu delu in se trudi, da bi svoji družini zagotovil halalno hrano. Tisti, ki danes delavce lišajo tega blagoslova, povzročajo vsakodnevne milijonsko škodo s stavkami, uničenjem in nepokojnim odnosom k delu. Na eno uro, ki bi se namenila petkove molitvi, se to zglede zelo majhna cena. Prav tako je dovolj, da se petek postavi za tedenski dan počitka, da bi se odpravile vse nasprotovanj in neodločnost. V tem primeru bi se tudi uradniki lahko brez težav udeležili petkove molitve. Seveda je to vprašanje zakona in je v pristojnosti parlamenta.(5)
Mnenje in odločitev nekaterih učenih teologov (fukaha) nista podprta z nobenim verodostojnim hadisom. To je le analogija, ki temelji na primeru sužnosti. Po mojem mnenju je to drugačna analogija, saj se makis (osnova analogije) in makisün aleyh (cilj analogije) ne ujemata.
Prerok (s.a.v.s.) je dejal:
1- El-Muhit / Serahsî – Fetâvâ-yi Hindiyye: Zv. 1, str. 144.
2- Bahrirâik / Ibn Nüceym.
3- Kâsânî v Bedayiu’s-Sanayi -. Od Hazreti Džabira (RA).
4- Dürrül-Muhtar; 1. del, str. 852 (Ibn Abidîn).
5- Nekatere tovarne morajo delovati nepretržno 24 ur na dan. Prekinjanje dela za eno ali dve uri bi povzročilo velike težave. V tem primeru lahko nekateri delavci opustijo petek. To opušcanje pa mora biti vsak teden organizirano po vrsti, na izmenični princip.
6- Abu Dawud – Bayhaqi – Hakim od Abdullaha ibn Amr (RA).
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih