Ali zaščita lastnega življenja, premoženja in časti spada pod zakonito obrambo?
Spoštovani brat,
Nekdo ne sme jemati življenja drugemu človeku pod pretлогом, da je ta zaslužil smrt. Če to storí, postane morilec in si zasluži kazen za umor. Na tem svetu in v onem svetu bo obravnavan kot morilec. Prevzima na sebe dolgove in grehe ubitega, poleg tega pa trpi kazen.
Obstajajo pa tudi nekatera nujna stanja, v katerih nujnost, s katero se srečamo, legitimizira in opravičuje nasprotnikovo odpor, pa celo lahko oprosti morilca od obtožbe za umor.
Če bi nekdo napadel nekoga z namenom, da ga ubije, ta pa bi se, da bi rešil življenje, poskušal vsem moćim, a bi se mu to vseeno ni uspelo, bi bil prisiljen napadalca ubiti, v tem primeru ne bi bilo potrebe niti po kazni (smrtna kazen za uboj), niti po odškodnini (krvni denar).
Ker je žrtev začela delovati z namenom, da ga ubije, in ni bilo drugega načina, da jo ustavimo v njeni dejanju, je nastala nujnost. Če pa je bilo mogoče s kakšnim sredstvom, kot je kričanje, privesti ljudi iz okolice in odvračati napadalca, pa se je brez tega pribeglo k dejanju ubijstva, potem ta primer ne spada v obrambo življenja, ampak v umor.
Če med spletkom s posameznikom, ki skuša nasilno ukrasti lastnino v trgovini, domu ali kateri koli drugi prostor, kjer se lastnina hrani, izbruhne orožni konflikt in lastnik ubije napadalca, ki skuša ukrasti lastnino, se to šteje za zakonito obrambo lastnine. Lastnik, ki ubije, ne postane morilec, ampak je izvedel zakonito obrambo lastnine. Ne zahteva se maščevanje krvi niti odškodnina. Konec napadalca, ki je želel ukrasti lastnino, je bil brezposreden (njegova smrt je bila brezposredna).
Če nekdo v svojem domu ali kje drugje vstane proti komu, ki se poskuša dotakniti njegove časti, in v želji, da bi jo rešil pred napadalcem, tega napadalca ubije, potem mu za to ne sledi kazen, ker gre za zakonito obrambo. Napadalec namreč ni imel druge možnosti, kot da ubije napadalca, da bi si obranil čast.
Če bi moral ubiti napadalca, da bi jih branil, ne bi bil ubojica, ampak bi bil mučenik, če bi bil ubit. Kot je to zapisano v Kur’anu:
.
Podobno je rekel tudi Prorok:
s tem, da je to ukazal, je legitimno obrambo spodbujal na najkrajši in najobsežnejši možni način.
V islamskem pravu je ubijanje v sklopu legitimne obrambe dovoljeno le, če se posameznik prepriča, da ni druge možnosti kot ubijanje. V nasprotnem primeru ne bo oproščen odgovornosti v tem svetu, pa še več, v onostranstvu ga čaka velika kazen.
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odgovore
