– V enem hadisu se omenja, da se je treba izogibati sedmim ovčjim pastirjem. Kdo so ti pastirji?
Spoštovani brat,
Eden od hadisov, ki se nanaša na to temo, je:
„Spravite se k dobrih delom, preden pridejo sedem stvari.“
Začne se s temi besedami. Celoten hadis je naslednji:
Abu Hurejra (ra) je prenesel, da je Poslanec Božji (s.a.v.s.) rekel:
„Spohitajte se k dobrih delom, sedem jih je! Ali pa čkate na zasmrtno revščino, ali na bogastvo, ki vas bo pokvarilo, ali na bolezen, ki vas bo uničila, ali na starost, ki vas bo oslabila, ali na smrt, ki vas bo presenetila, ali na Antikrista, ki je zlo, katerega se bojimo, ali na končni čas, ki je še hujši in strašnejši?“
„Sedem“
(ovršilni)
Spravite se k dobrih delom, preden pride nesreča. Sicer ste vi;
– Beda, ki vse pozabi,
– Bogastvo, ki vzbuja poželenje,
– Bolezen, ki vse pokvari in uniči,
– Starost, ki povzroča nesmiselne pogovore,
– Smrt, ki pride nenadno,
– Najhujši od vseh, katerih prihod se napoveduje, je Deccal,
– Od katastrofe, katastrofa vseh katastrof, ki je najhujša in najbolej boleča.
Ali misliš, da si je treba kaj drugega pričakovati?”
(Tirmizij, Zühd 3)
Življenje za posameznike in družbe ni ravna črta. Ima svoje zavoje, neravnine, zimu in poletje, bolezen in zdravje, mladost in starost. Življenje ima zelo zapleteno strukturo.
Zato
dokler je še priložnost
Odlaganje koristnih opravil, ki jih je mogoče opraviti, ni pametno ravnanje. Kot je zapisano v hadisu…
katerkoli od sedmih omejitev ali več od teh
Nenadno naleteti na ovirek je neizbežno. Zato je poskusiti čim prej narediti dobre dejanja na življenjski sceni, polni ovir, znak zavestne budnosti in pameti.
Če upoštevamo realnost življenja, bo jasno, kako realistične so bile trditve v hadisu.
Lastnosti sedmih oviranj, omenjenih v hadisu
– Kot marsikaj
ki pozabijo na meje med haramom in halalom
revščina.
– Bogastvo, ki vodi v neomejeno razuzanost.
– Bolezen, ki moti normalni potek življenja in povzroča čustveno nestabilnost.
– Starost, ki govori neumnosti in nesmisle.
– Smrt, ki pride nenadno.
– Deccal, ki je najhujši in najnevarnejši znak konca sveta.
– Neznosna je bolečina in trpljenje v končnem času.
Dva blagor, katerih vrednost se ne ceni.
Če dobro premislimo o vsem tem, ali ni povsem naravno, da se človek ne le izogiba zlu, ampak teži k dobru in blagostanju? Pri teženju k dobru je treba vedno upoštevati takšne možnosti. Preden pridejo dnevi, ko ne bo mogel ničesar storiti, pred prevelikim zamikom, je treba nekaj narediti.
„Večina ljudi se moti v cenjenju dveh blagin: zdravja in prostega časa.“
(Buhari, Rikak 1)
„Tisti, ki vse odlašajo na jutra, tisti, ki rečejo ‚jutro bom to napravil‘, so propali.“
(Müsned, 1/139)
Ta izjave razkrivajo, kakšna mora biti energija in vitalnost muslimanov. Na žalost
„To bom storil kasneje; še nisem tako star, da bi se moral s tem ukvarjati!“
S tem si neprestano vlačimo oko. Dobrodelne dejavnosti in dobročinstva stalno odlašamo, medtem pa brez okolišanja izpolnjujemo želje svojega ega. Škodimo sami sebi, svoji družbi, muslimanom in vsem ljudem.
To, da je Poslanec Božji (s.a.v.s.) tako resno opozoril na to, da je treba dobrodelje opravljati hitro in brez odlašanja, jasno kaže, da je pomanjkanje v tej sferi v islamski skupnosti zelo resno. Situacija islamskih držav in muslimanov v današnjem svetu jasno dokazuje, kako prav je bil Poslanec Božji (s.a.v.s.).
Kratko povedano;
1.
Treba je poskusiti narediti dobre stvari, preden se pojavi kakšna ovira.
2.
Eden od glavnih ovir, ki preprečujejo ljudem, da bi pomagali drugim.
revščina, bogastvo, bolezen in starost
se bliža.
3.
Pojav Antikrista je eden znakov konca sveta.
4.
Trpljenje in bolečina na sodnem dnevu sta nesporno hujša kot na tem svetu.
5. Da ne bi bili leni, ko gre za koristne poslove, in da ne bi na koncu obžalovali tega,
„hitro k dobročinstvu“
To je treba vzpostaviti kot navado. To je rešitev za napredek in spravo, tako za posameznike kot za celotno skupnost.
(glej: Riyazü’s-Sâlihîn, prevod in komentar, Življenjski standardi našega preroka, Erkam Yay., Hadis št. 94)
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih
