– Ali bi mi lahko dali več informacij o Rahmanijevu opozorilu?
– Zakaj Rahman opominja?
– Z čim Rahman opominja in koga opominja?
Spoštovani brat,
Odgovor 1:
Rahmani je opozoril,
To je opomin od Allaha, Najmilostnejšega.
Ta opozorila,
odkrito prerokstvo
Koran
‚la, ki je tihi razodetje
v skladu s sunnetom / zanesljivimi hadisi
kot je bilo narejeno, zagotovljeno prek komunikacijske linije srca
Inspiracija
Lahko tudi s tem.
– Opozorilo,
Je božanska milost, ki se podeli osebi, ki je bila opozorjena, da se izogiba škodljivim stvarem.
„Hej, pozor, okoščan mu plazi po vratu!“
tako zelo smo veseli in hvaležni osebi, ki nas je na to opozorila,
Našemu Bogu, ki nas s prerokstvom in navdihnjenjem opominja na nevarnosti, ki nas čakajo v tem svetu in v onostranstvu.
tudi
-ampak še več, in to za več kot tisočkrat-
Ali ne bi morali biti veseli in hvaležni?
– Ali je Bog, Onaj, ki je milostiv, poslal religije?
Namen religij,
njegov cilj je zagotoviti ljudem srečo v tem svetu in v onem svetu. Zlasti islam ima univerzalno sporočilo, ki zajema vse ljudi in velja do konca časov.
Lahko rečemo, da se vsebina teh sporočil v načelu temelji na dveh osnovnih načelih:
Eden,
človeštvo usmeriti na pravu pot, jim pokazati lepote prave poti in jim napovedati lepe nagrade.
Drugič,
da bi se ljudje odvrnili od zabloudilnih poti, jim je treba pokazati, kakšne grozote jih na teh poteh čakajo.
v opozorilih glede materialne in nematerialne škode
biti.
Poglejmo si tudi te Bediuzzamanove besede o tej temi:
„Od mnogih lensov in tistih, ki zapuščajo molitve, slišimo, da pravijo: ‚Ali Bogu res potrebuje naše bogoslužje, da nas v Kur’anu tako grozno in vztrajno opominja in grozi z strašnim kaznom, kot je peklo, če zapustimo bogoslužje? Kako se to ujema z uravnoteženim, pravičnim in poštenim Kur’anom, ki grozi za nepomembno, majhno napako z tako grozno kaznjo?'“
„Odgovor:
Da, Bog Najviši ne potrebuje tvojega bogoslužja, morda ničesar. Ti pa potrebuješ bogoslužje, si duševno bolan. Bogoslužje pa je, kot smo v mnogih traktatih dokazali, kot protilijek tvojim duševnim ranam. Ali bi se pa bolnik, glede na svojo bolezen, odporil proti insistiranju dobrohotnega zdravnika, da mu dá zdravila, ki mu pomagajo?
„Kaj ti je treba, da me tako nagovarjaš?“
„Takoj boš ugotovil, da je to brez smisla.“
(glej Asa-yı Musa, str. 171)
Odgovor 2:
Prijetno
katastrofe, nesreče in bolezni
čeprav se na prvi pogled zdi težko, v resnici
So darovi, milosti, blagodatni darovi, opominki od Al-Rahmana.
Za muslimana ne obstaja nič, kar bi se zgodilo po naključju, zato so nesreče, nevolje in bolezni del nekega višjega plana.
Resnični zagovornik
se šteje za dar, milost ali opomin, ki ga je Bog poslal človeku.
Res je, da bi Bog, ki ima neskočno moč, človeku lahko podaril življenje brez nesreč, kot je to v raju, če bi to želel. Toda nesreče, kot je bolezen, ki se dogajajo v tem svetu, imajo vidik, ki se nanaša na Božja imena.
Kot je znano, je eden od ciljev stvoritve vesolja
Esma
Ker je cilj videti in pokazati, so za doseganje tega cilja pomembni rezultati nesreč.
V tem smislu
Ime Rezzak pomeni, da je potreben (potrebuje hrano).
kot
Ime Šafi’i prav tako prinaša bolezni.
To pomeni, da jih lahko ozdravimo le, če je bolezen prisotna.
Šafi’i
to bi dokazalo.
Da bi to poudarili, je v islamskem jeziku za glagol „ozdravel“ ekvivalent izraz „šifa“ (šifa’a), kar pomeni ozdravitev. Ker šifa…
Šafi’i
spominja na
Božestvo, bolezen, nesreče – vse to ruši človekovo samovšečnost in mu spominja na njegovo podrejenost, ter ga prisili k pobožnosti in prosbi za pomoč pred Gospodovim prestolom, pri čemer se sklicuje na svojo nemočnost in revščino.
To pomeni, da v očeh študenta Korana nesreče, ki niso verske narave, predstavljajo rahmaniško opomin, opozorilo, rahmaniško naklonjenost, rahmaniški dar ali odkup za grehe.
Zato je musliman, tudi ko je izpostavljen nesreči, zadovoljen s svojo situacijo, uživa v življenju in hvali svojega Gospoda, ker razmišlja o teh točkah.
Božestvo, ki je človeku dal življenje, mu je dal tudi bolezen, da bi s čednostmi, ki jih bolezen prinese, povečal svoj življenjski kapital.
Za tiste, ki v zdravju zanemarujejo duhovnost, je bolezen božja milost, dar od Boga, ki jim pomaga pomisliti na onstran.
O človek:
– Minuli težki časi so minuli in na njihovo mesto so v tvoji duši ostale le prijetne spominske sledi, saj je s koncem trpljenja prišel mir. Zato, če razmišljanje o preteklih težavah in žalovanje morda prinaša blagoslov, dajanje hvale Bogu.
– Ne trpi zato, ker misliš, da si zaradi bolezni izgubil veselje v življenju. Saj veselje in užitki tega sveta ne trajajo večno. Ne plači, ker si jih izgubil.
– Bolezen nam razodejavi okus blagoslovu zdravja; saj le tisti, ki se od bolezni ozdravijo, lahko ta okus občutijo.
– Ne skrbi, da bo bolezen skončala s smrtjo. Saj smrt je v resnici oproščanje od bremena življenja, premor od služenja, sredstvo za srečanje s prijatelji in sorodniki, povabilo v pravo domovino in raj, kraj večne sreče.
–
„Najboljši in najpopolnejši med ljudmi so tisti, ki se srečujejo z največjimi nesrečami in trpeti.“
(glej Tirmizi, Zühd 57; Ahmed b. Hanbel, I/172, 174)
Bodi hvaležen, da si dosegel pomen hadisa.
– Prave šafiitske,
V zemeljski lekarni je za vsako bolezen Bog ustvaril zdravilo. Vzemanje in uporaba teh zdravil, ki jih ljudje odkrijejo in pripravijo, je dovoljeno. Vendar je treba vedeti, da učinek in ozdravitev prihajata neposredno od Boga.
– Kot je bolezen sredstvo za privabljanje usmiljenja ljudi, tako je tudi sredstvo za privabljanje milosti Veličastnega Stvarnika.
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih
