Spoštovani brat,
Abstinenca,
je nezainteresiranost za kaj in pomanjkanje zanimanja.
Kot termin
asceza
,
da ne dajemo vrednosti svetu, da smo skromni
To izražajo. Glavno je, da to znaš storiti iz srca. Človek, ki ima blaga tega sveta, a jih v srcu ne ljubi, je v resnici asket. Po drugi strani, tisti, ki ne ima blaga tega sveta, a gore za to, da bi jih imel, ni asket, čeprav je rev.
Življenje je v nekem smislu sestavljeno iz tega, kar nam je dano in tega, kar nam je vzeto. Na primer
mladost, zdravje, položaj, bogastvo…
Takšne stvari nam so dane, a nam jih včasih tudi vzamejo. Običajno se ljudje razvajajo, ko jim kaj dajo, in pačijo se, ko jim kaj vzamejo. Hrabrost pa je, da se ne razvajamo nad tem, kar nam dajo, in da se ne žalimo nad tem, kar nam vzamejo.
Ali, utemeljen na Kur’anu, o asketizmu razmišlja na naslednji način:
„Celotna filozofija asketizma je v Kur’anu povzeta v dveh stavkih:“
Da se ne boste žalovali za tem, kar ste zamudili, niti veselili nad tem, kar ste dobili.
“…da ne bi žalovali nad tem, kar ste izgubili, in da ne bi bili razvajeni zaradi tega, kar ste od Njega prejeli.”
(Hadid, 57/23)
Kdor se ne obotapi nad tem, kar je v preteklosti zamudil, in se ne razvajata nad tem, kar ga čaka v prihodnosti, je dosegel obe strani asketizma.”
(Radi, Nehcül-Belağa, str. 780)
Prerok (s.a.v.) je s prstom pokazal na svoje srce in dejal:
„Pobožnost je tukaj. Pobožnost je tukaj.“
(Muslim, Birr, 32)
Tudi asketizem je lastnost srca.
Napaka je misliti, da je pustolovščina v svetu, ki se osredotoča na delo, sinonim za asketizem. Človek lahko ima asketski duh, tudi če je intenzivno zaposlen v svetu, ima bogastvo ali položaj.
V skromnosti je bistveno,
-Kot je opozoril Ali, in kot je vidimo v ajetu-
To pomeni, da se ne žaluje nad tem, kar je izmaknilo iz rok, in da se ne razvajamo z blagoslovi, ki jih prejmemo.
„Vsem okoliščinam, razen nezvestobe in zablude, hvala Bogu.“
To, da lahko tako rečete, je rezultat takšnega asketizma.
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih
