– Zakaj je bila Marija ali drugi poslani v Jeruzalem?
– Je to bil običaj ali verski obred?
Spoštovani brat,
V islamskih virih beseda Marija izhaja iz korena reym.
„zahtevati, zapustiti neko mesto“
čeprav nekateri trdijo, da je beseda arabskega izvora, je njeno izvirno poreklo hebrejsko, od koder je prek siriščine prešla v arabščino.
(Lisânü’l-Arab, “rym” md.)
in
„častiti“
se šteje, da pomeni to.
(Zemahšerî, I, 551; Âlûsî, I, 316)
Informacije o rojstvu Marije, ki jih najdemo v Kur’anu, hadisih in drugih islamskih virih, so naslednje:
Hanna, mati Marije, je bila stara in neplodna, ko je sedela v senci drevesa, je opazila ptica, ki je hranila svoje potomstvo, in v njej se je rodila želja po sinu.
Prosil je Alláha, naj mu podari sina.
„Bog moj! Če mi daš sina, ga bom posvetil Jeruzalemu, da mu služi kot dar in hvala!“
je dejal.
Hanin obljub je v Kur’anu opisana kot:
„Ko je žena Imrana dejala: »Gospod, obljubljam Ti, kar imam v trebuhu, kot svobodnega služabnika. Sprejmi to obljubo od mene! Res, Ti si Onaj, ki sliši in ve!«“
(Al-Imran, 3/35)
Otrok, ki je bil posvečen;
Pomagal je pri opravilih v mesdžidu in tam ostajal, dokler ni dosegel polnoletnosti. Ko je dosegel polnoletnost, je bil svoboden, da tam ostane ali odide, in če je želel oditi, je prosil dovoljenje od svojih prijateljev. Odhod od tam je bil v njihovem znanju.
Za službo v mesdžidu niso bili primerni le fantje. Dekleta niso bila obvezana k temu; zaradi menstruacij in nepravilnosti v zdravju niso bila smatrana za sposobna za to službo.
Hanin obljub je znak, da je pričakovala rojstvo sina, saj
V skladu z judovskim zakonom so v templu posvečeni moški otroci.
[glej]
P. Johnstone, Maryam, EI² (Fr.), VI, 613-617]
Hanne;
Marija je zanosila in v svoji утроbi nosila дете, čigar ime je bilo, po obljubi, Imrān.
„Jadra tebi! Zakaj si to storil?! Če bo v tvojih notranjostih deklica, a deklica ni primerna za to službo, pa si videl, kaj si storil?!“
je rekel. Oba sta se zasramovala.
Hanna je bila uslišana, a je bila presenečena, ko je rodila deklico, vendar
Bog je sprejel Hannino obljubo.
(Sa’lebî, str. 284)
V Kur’anu
Žena Imrana je obljubila Bogu, da bo prihodnje dete posvetila Njemu, in ko se je rodila deklica, jo je poimenovala Marija, ter prosila za zaščito pred izgnanim satanom, in Bog je sprejel njeno prošnjo.
je bil prenesen (Al-Imran 3/35-37)
Kot je zapisano v hadisu
Osvoboditev Marije in Isa od greha
je označeno. Otroku ime da mati, o očetu pa se ne omenja.
da je Marijin oče umrl še pred njeno rojstvom
interpretira se kot:
(Müsned, II, 233; Buhârî, Enbiyâ, 44; Tefsîr, 3/31; Taberî, Câmiu’l-beyân, III, 235; Fahreddin er-Râzî, VIII, 27)
Hanna, v skladu s svojo obljubo, hčerko Marijo takoj po rojstvu ali po odstavu od dojke odnese v Jeruzalem, kjer jo zaupa duhovnikom iz Harunovega rodu. Zakarija, mož Marijine tete, jo želi vzeti pod svojo zaščito, vendar judovski duhovniki tega ne dovolijo, ker želijo vzeti Marijo pod svojo zaščito, saj je bil Marijin oče Imram njihov verski voditelj.
Na koncu žrebajo tako, da vržejo vodo pero, s katerim so napisali Torah. Med devatenajstimi ali dvaindvajstimi ljudmi je samo
Zekarija je tisti, čije pero ostane na površju vode; zato prevzame okrovilstvo nad Marijo.
(Taberî, Câmiu’l-beyân, III, 241-244, 246)
Zakarija vzame Marijo pod svojo zaščito, jo odpelje domov in jo zaupa svoji sestri, ter ji najame dojiljo. Ko Marija doseže puberteto, jo odpelje v svetišče, da se izpolni obljuba njene matere. Marija se tam nastani v eno od sob.
Kot je opisano v Kur’anu, Bog ga sprejme z milostjo in ga vzgaja kot lepo rastlinu. Anđeli mu rečejo:
„O Marija! Bog te je izbral, te je očistil in te povzdigal nad vse ženske sveta. Bogu pokloni čast, kleči pred njim in se klanjaj skupaj s tistimi, ki se klanjajo.“
(Al-Imran 3/37, 42-43)
da bi dali nasvete
Ko je Marija (Maryam) prišla v puberteto, ali sploh ni menstruirala ali pa je v času menstruacije odhajala v hišo svoje tete in se vračala, ko je menstruacija minila. Ko je Zakarija (Zakariya) zrela do visoke starosti in ni bil več sposoben skrbeti za Marijo, je prosil Izraelovce, naj najdejo nekoga, ki bi Marijo vzgajil. Po žrebu je Marija bila zaupana v skrb Yusufu (Yusuf), Marijinemu stricu.
(Sa’lebî, str. 285)
V nekaterih virih se ime Yûsuf omenja kot Cüreyc.
(Taberî, Câmiu’l-beyân, III, 246)
Za več informacij kliknite:
– Zakaj je mati Marije želela imeti sina, a ne hčer?
– Zakaj v Al-i İmran, 36. ajeti, stoji izraz „moški niso kot ženske“, namesto „ženske niso kot moški“?
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih
