– Ježila sem se, ko sem slišal, da kristjani Boga – ne daj Bože – imenujejo Oče, in mislel sem, da si to izmišljajo. A včeraj, ko sem bral knjige Muhyiddina ibn Arabija in Muhammada Hamidullaha, so navajali primere iz Evangelija in trdili, da je Jezus (a.s.) o Bogu govoril kot o Ocu. Šokiral sem se; kako je to mogoče?
Spoštovani brat,
– Proroci so bili še posebej pozorni na raven razumevanja svojih poslušalcev in jim govorili v skladu z njimi. Uporabljali so tudi figuralne izraze, ki so bili vobičajeni v njihovih okoljih. To je omenjeno tako v Kur’anu kot v hadisih.
– Ker so bile prejšnje skupnosti zelo primitivne, je bil Bog, kot vzgojitelj (vzgojitelj družine), primerjen z očetom, in v tem metaforičnem smislu je bil imenovan „AB = oče“. To je izraz, ki ga je uporabil Jezus v zvezi z Bogom.
„EB“
Tudi beseda je takšna metafora.
– Beseda Allah / Bog v Svetem Pismu:
a)
Uporablja se za MELEK
(glej Sifru’l-Kudat: 13/21-22).
b)
Uporablja se za sodnika.
(glej Izhod 22,9; Ps 82,6).
c)
Uporabljalo se je tudi za ugledne/vplivne ljudi.
(glej Ps 138,1).
d)
Uporablja se za preroke. Kot primer prevedimo ustrezni arabski izraz:
„Gospod je rekel Mojzesu: ‚Glej, jaz sem te postavil za bogu podobnega pred faraonom, a tvojega brata Arona sem postavil za preroka.'“
(glej Sifru’l-huruc:1/7).
– Vse te izjave so metafore. Uporabljene so za izražanje tega, da so Božji namestniki, zastopniki in izvajalci Njegovih ukazov na Zemlji.
Asaf je sodnikom rekel:
„Pravim vam: Vsi ste bogovi in sinovi Najvišjega (Boga).“
(Ps 82,6)
– Jezus Kristus, soočen z zaneganjem svojega mesijstva in prerokstva s strani Judov, reče: „To vam govorim, a vi ne verujete. A vendar so čudesa, ki sem jih storil v imenu Očeta, priča moje resnice. Vi pa ne verujete.“
[Evangelij po Janezu: 10 (deseta poglavja) / 30].
Tukaj je.
„Eb = oče“
beseda
Gospod, ki „vzgojuje“
Uporablja se v smislu, da je to rezultat vzgoje, ki mu jo je dal Bog, saj so dela, ki jih je opravil, in čudeži, ki jih je pokazal, posledica te vzgoje.
– Prav tako na istem mestu
„Jaz in oče smo jedno.“
v njem je zapisano, da „to, kar jaz rečem, je to, kar mi je Bog objavil. Verjeti v mene in mi biti poslušen je isto, kot verjeti v Boga in biti Bogu poslušen.“ To je zapisano v Kur’anu.
„Kdor posluša preroku, ta posluša Allahu.“
(Nisa, 4/80)
je drugačna formulacija istega aleta.
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odgovore
