– Kot sem videl v enem dokumentarju, tigri zelo spoštujejo budistične menihe in jim ne škodijo. Mogoče je moje vprašanje smešno, ne vem, ampak bi bil vesel, če bi ga obravnaval objektivno, sicer ga ne bom jemal resno.
– Po našem verovanju se ljudje druge vere ne ljubijo, jih ubijajo ali omejujejo stike. A vendar celo najdivjše živali brez omejitev ljubijo celo najhujšega grešnika. Zakaj je Bog to tako uredil?
– Če se tega od nas zahteva, zakaj se tega ne zahteva od živali? Vsaj ne bi dali na znanje, da jih ne marajo, ampak jih ne bi marali toliko, kajne?
– Lahko torej dokažete, da Bog, samo na podlagi verskih besedil, ne želi, da bi ljubili nekoga, ne glede na to, v kaj veruje ali ne veruje?
– Mi smo tudi živali, če se to zahteva od nas, ki smo živali, kako lahko potem trdimo, da smo superiorni od živali?..
Spoštovani brat,
Najprej je treba poudariti, da je značilnost predatorjev razdiranje. V zoološki vrtovi, kljub vsem storilcem, ki se trudijo, se točasno dogaja.
raztrganje s strani živali
To je jasen dokaz. Toda mi kljub temu jemljemo to vprašanje resno in predlagamo naslednje:
– V islamu ljubezen ni le element književnosti, ampak je realnost z zelo trdnimi temelji.
Tako:
Vsak, ki ima lepoto in savršenstvo, ljubi svojo lepoto in savršenstvo. Ker lepota in savršenstvo (cemal in kemal) sama po sebi, brez potrebe po kakem drugem razlogu ali vzroku, spadajo k ljubljenju. Na primer: nekdo, ki piše lepe pesmi, ljubi svojo pesniško veščino. Arhitekt, ki gradi lepe stavbe, ljubi svojo arhitektonsko veščino. Maler, ki dela lepe slike, ljubi svojo slikarsko veščino.
Glede na te primere, viši ustvarjalec je
Bog seveda tudi sam obožuje umetniška dela, ki jih je ustvaril v tem čudovitem vesolju.
Obstaja veliko versetov, ki kažejo, da je Bog, ki je ustvaril človeka kot pesem in himen, postavil človeka v središče svoje ljubezni. Ker je najlepše umetniško delo v svetu bitja slika, ki jo tvorijo živa bitja. Med živalmi so pa najvrednejši za ljubezen zavestna bitja, kot so džini, angeli in ljudje. Med zavestnimi bitji pa je najpopolnejše in najlepše bitje človek.
Torej, v vesolju
Najlepše umetniško delo je portret človeka.
in je bil njen ustvarjalec
Je človek, ki ga Bog najljubše ljubi.
–
„Mi smo človeka ustvarili v najlepši obliki.“
(Tin, 95/4)
v verzilu, ki se prevaja kot:
„najlepši možni načrt“
Poudarjeno je, da je človek, kot ga izražamo s tem pojmom, najlepše in najpopolnejše umetniško delo, s svojimi materialnimi in duhovnimi lastnostmi. Ker je popolnost ljubljena lastnost, pa človek ima te lastnosti več kot katera koli druga bitja, to kaže, da je to bitje najljubše Stvarniku.
– Prvi objavljeni ajeti Kur’ana pokazují, da je človek deležen posebne pozornosti in milosti Alaha. Kot ga je stvoril, tako mu je, v skladu z dostojanstvom človeka, dal tudi sposobnost čitanja in pisanja, znanje in spoznanje:
„Reci: ‚Či mi je Bog dal dar, da poznam, kaj je prav, kaj je neprav, kaj je dobro, kaj je zlo, kaj je pravičnost, kaj je nepravičnost, kaj je pravda, kaj je laž, kaj je sreča, kaj je nesreča, kaj je blagor, kaj je zlo, kaj je blagoslov, kaj je prokletstvo, kaj je sreča, kaj je nesreča, kaj je blagor, kaj je zlo, kaj je blagoslov, kaj je prokletstvo, kaj je sreča, kaj je nesreča, kaj je blagor, kaj je zlo, kaj je blagoslov, kaj je prokletstvo, kaj je sreča, kaj je nesreča, kaj je blagor, kaj je zlo, kaj je blagoslov, kaj je prokletstvo, kaj je sreča, kaj je nesreča, kaj je blagor, kaj je zlo, kaj je blagoslov, kaj je prokletstvo, kaj je sreča, kaj je nesreča, kaj je blagor, kaj je zlo, kaj je blagoslov, kaj je prokletstvo, kaj je sreča, kaj je nesreča, kaj je blagor, kaj je zlo, kaj je blagoslov, kaj je prokletstvo, kaj je sreča, kaj je nesreča, kaj je blagor, kaj je zlo, kaj je blagoslov, kaj je prokletstvo, kaj je sreča, kaj je nesreča, kaj je blagor, kaj je zlo, kaj je blagoslov, kaj je prokletstvo, kaj je sreča, kaj je nesreča, kaj je blagor, kaj je zlo, kaj je blagoslov, kaj je prokletstvo, kaj je sreča, kaj je nesreča, kaj je blagor, kaj je zlo, kaj je blagoslov, kaj je prokletstvo, kaj je sreča, kaj je nesreča, kaj je blagor, kaj je zlo, kaj je blagoslov, kaj je prokletstvo, kaj je sreča, kaj je nesreča, kaj je blagor, kaj je zlo, kaj je blagoslov, kaj je prokletstvo, kaj je sreča, kaj je nesreča, kaj je blagor, kaj je zlo, kaj je blagoslov, kaj je prokletstvo, kaj je sreča, kaj je nesreča, kaj je blagor, kaj je zlo, kaj je blagoslov, kaj je prokletstvo, kaj je sreča, kaj je nesreča, kaj je blagor, kaj je zlo, kaj je blagoslov, kaj je prokletstvo, kaj je sreča, kaj je nesreča, kaj je blagor, kaj je zlo, kaj je blagoslov, kaj je prokletstvo, kaj je sreča, kaj je nesreča, kaj je blagor, kaj je zlo, kaj je blagoslov, kaj je prokletstvo, kaj je sreča, kaj je nesreča, kaj je blagor, kaj je zlo, kaj je blagoslov, kaj je prokletstvo, kaj je sreča, kaj je nesreča, kaj je blagor, kaj je zlo, kaj je blagoslov, kaj je prokletstvo, kaj je sreča, kaj je nesreča, kaj je blagor, kaj je zlo, kaj je blagoslov, kaj je prokletstvo, kaj je sreča, kaj je nesreča, kaj je blagor, kaj je zlo, kaj je blagoslov, kaj je prokletstvo, kaj je sreča, kaj je nesreča, kaj je blagor, kaj je zlo, kaj je blagoslov, kaj je prokletstvo, kaj je sreča, kaj je nesreča, kaj je blagor, kaj je zlo, kaj je blagoslov, kaj je prokletstvo, kaj je sreča, kaj je nesreča, kaj je blagor, kaj je zlo, kaj je blagoslov, kaj je prokletstvo, kaj je sreča, kaj je nesreča, kaj je blagor, kaj je zlo, kaj je blagoslov, kaj je prokletstvo, kaj je sreča, kaj je nesreča, kaj je blagor, kaj je zlo, kaj je blagoslov, kaj je prokletstvo, kaj je sreča, kaj je nesreča, kaj je blagor, kaj je zlo, kaj je blagoslov, kaj je prokletstvo, kaj je sreča, kaj je nesreča, kaj je blagor, kaj je zlo, kaj je blagoslov, kaj je prokletstvo, kaj je sreča, kaj je nesreča, kaj je blagor, kaj je zlo, kaj je blagoslov, kaj je prokletstvo, kaj je sreča, kaj je
V imenu Stvarnika, ki je stvoril iz ene celice.
Čitaj! Tvoj Gospod je neskončno darev. On je tisti, ki je naučil pisati s perom.
To je tisti, ki poučuje človeka o tem, kar ne ve.”
(Pero, 96/1-5)
– Izrazi Kurana, ki se nanašajo na družinsko življenje, ki je za ljudi nekakšen raj, in na starše, so poseben dokaz ljubezni in vrednosti, ki sta ljudem dane. Toleranca, ki se v naslednjih dveh ajetih kaže do staršev, ki so najhujši sovražniki Alaha, ki ne samo da mu pripisujejo partnera, ampak še spodbujajo k temu zločinu tudi svoje otroke, je ravno tak odnos, ki se da izraziti le z Alahovo veličino.
„Mi smo človeku,
Rekli smo mu, da naj bo do svoje matere in očeta čim bolj prijazen, saj je to najlepše, kar lahko naredi.
Če te pa oni (tvoji starši) bodo prosili, da mi pripisuješ partnera, česar ti ni znano, ne poslušaj jih! Vsi ste mi dolžni, in jaz vam bom razodelal vse, kar ste delali, in vam bom dal nagrado.”
(29/8, Spider)
„Nalegli smo človeku, naj dobro ravna s svojo materjo in očetom. Saj ga je mati v svojem trebuhu nosila z veliko trudo, a odstavilo se je od mleka po dveh letih. Človeku smo zapovedali:“
Bodi hvaležen tako meni kot tvojim staršem.
Ne pozabite, da se boste na koncu vrnili k Meni. Če vas oni obtožijo za sodelovanje v nečem, o čemer sploh ne veste,
Če te bodo silili, da mi pripisuješ partnera, ne poslušaj jih!
Ampak
v tem primeru pa se z njimi dobro sprijte in jih na razumen način branite!
Sledite poti zrelim ljudem, ki se obračajo k Menj! Na koncu se boste vsi vrnili k Menj, in jaz vam bom posamezno povedal, kaj ste storili, in vam bom dal nagrado.”
(Lokman, 31/14-15)
Kot je bilo omenjeno na začetku, je bil človek cenjen in postavljen na sceno obstoja zato, ker je kot umetniško delo čudovit. Vendar pa je bil, poleg tega čudovitega umetniškega aspekta, ocenjen tudi na podlagi dejanj, ki jih je izvajal po lastni volji.
Na primer, v Kur’anu in hadisih preroka (s.a.v.s.) se hvalijo lastnosti, ki ustrezajo dostojanstvu človeka, kot so vera v Alaha, dobrodelnost, pravičnost, pomoč drugim, pokora za grehe in ljubezen; hkrati pa se obsojajo vse oblike ponižujočega vedenja, kot so bogokletstvo, nasilje, ateizem, nevdolnost, kršitev pravic in dostojanstva drugih.
– Resnica je, da nekateri ljudje zaslužujejo ljubezen, drugi pa ne. Tako kot je to v očeh ljudi, tako je to tudi v očeh Boga. Je znana istina, da je zelo narobe ljubiti nepravedne ljudi, ki si ljubezni ne zaslužijo. Upravičeno je, da Kur’an to resnico upošteva…
-z določenimi lastnostmi-
V številnih ajetih je Bog jasno izrazil, da ljubi svoje služe, ki so vredni ljubezni. Evo nekaj prevodov teh ajetov:
„Bog ne bo pustil, da bi vaša vera propadla, saj…“
Bog je do ljudi zelo usmiljen in usčutljiv.
”
(Al-Baqara, 2/143)
„Ali nisi videl, da ti je Bog podvrgel vse, kar je na Zemlji, in ladje, ki plujejo po morjih po njegovi volji? On drži nebo, da ne pade na Zemljo. Nebo pa lahko pade le z njegovim dovoljenjem. Ker…“
Bog je do ljudi zelo usmiljen in milostiv.”
(Al-Hadž, 22/65)
„In bodite vzorniki dobrih ravnanj; zagotovo“
Bog ljubi tiste, ki se obnašajo lepo.
(Al-Baqara, 2/195)
„Bog zagotovo ljubi tiste, ki se pokori, in tiste, ki se očistijo (od duhovnih in telesnih nečistoč).“
(Al-Baqara, 2/222)
„Kdor izpolni obljubo in se izogiba haramov (prepovedanih dejanj), naj ve, da Bog ljubi tiste, ki se izogibajo haramov.“
(
Al-i
, 3/76)
„O vi, ki ste bogobojni, v dobrih in slabih časih!“
Žrtvujejo za dobro Boga,
ko se razjebejo
spolzi svojo jezo
, ljudem odpustijo napake. In Bog nagradi tiste, ki so tako dobri.
ljubi.
”
(Al-Imran, 3/134)
„Mnogo prerokov je prišlo in šli so, a z njimi je bojevalo mnogo bogaboječih, ki so se posvetili Bogu. Niso se nikoli utrudili, ko so trpele težave na poti k Bogu, niso pokazali šibkosti in niso se podvolili svojim sovražnikom. Bog je tak…“
„Rabi potrpežljive ljudi.“
(Al-Imran, 3/146)
„Moj poslanče! Reci: O, ljudje!
Če ljubite Alaha, potem me poslušajte, da vas bo tudi Allah ljubil in vam odpustil vaše grehe.
Bog je odpustitelj, milostiv / zelo odpustilski, ima neskončno milosrđe in dobrohotnost.”
(Al-Imran, 3/31)
„Če pa sodiš med ljudmi, sodi pravično! Allah namreč ljubi tiste, ki sodijo pravično.“
(Al-Maida, 5/42)
„O vi, ki verujete! Kdor od vas odvrne od vere, naj zna, da Bog bo na njegovo mesto postavil takšno skupnost, ki…“
Bog jih ljubi, oni pa ljubijo Boga.
So ponižni do vernikov, častni in neustrašni do nevernnikov. Borijo se na poti Allahovi in se ne bojijo očitek nikogar, ki bi se vmeševal v to. To je Allahova milost, ki jo daje, komu hoče. Allah je Veličastni in Poznavalec.
(Al-Maida, 5/54)
– Ne smemo pozabiti, da Koran od začetka do konca govori o Allahovi milosti. Na začetku sure se predstavi kot Rahman in Rahim. Poleg tega se omenja petinsedemkrat.
Rahman,
sto štirnaistkrat
Rahim
se predstavi s svojim imenom. Milost in usmiljenje sta višja od ljubezni. Ker,
-kot je bilo že omenjeno
– Ljubezen se pokaže le tistim, ki si jo zaslužijo. Človečnost in usmiljenje pa zajemata tudi krive, ki si ne zaslužijo ljubezni, ampak kazen. Kur’anovo poudarjanje tega v tem kontekstu je resnično hvale vredno in zasluži spoštovanje.
POMEMBNO OBVESTILO:
Ljubezen sama po sebi ni dovolj. Pomembno je, da ljubimo prav, da ljubimo tiste, ki si zaslužijo ljubezen, da izberemo pravilen cilj ljubezni…
V skladu s tem, ljubezen med dvema ubožnikoma, ki sta sodelovala pri nezakoniti umorščini, je nepravilna ljubezen. Kaj pomeni, v smislu vrednosti človečnosti, da se dve brezčastni huliganščine, ki kršita čast in dostojanstvo nekoga, ljubita?!
Kako je mogoče razložiti, da nekdo, ki mu je bil plenjen in razgrabjen ves imetek, izkazuje naklonjenost tatovi?
Kaj pa rečemo osebi, ki poljubi nekoga, ki se ji neprimerno dotika, v znak naklonjenosti? … Ta veriga se lahko nadaljuje …
Iz tega je jasno razvidno, da ni vsak človek ljubil. Nihče ne ljubi svojih sovražnikov, ki mu nasprotujejo. Mogoče obstaja le ena izjema, in to je…
Odpuščajoče vedenje, ki ga tisti, ki iskreno verujejo v Alaha in v dan vstajenja, sprejmejo za Alahovo voljo…
Eno od teh junakov je bil
„Mi smo zagovorniki ljubezni, nimamo časa za sovraštvo.“
Bediuzzaman Said Nursi, ki je rekel: „Žrtvujem se za vas“:
„Ker svetloza resnice deluje na srca, ki hrepenijo po veri, naj se žrtvuje ne samo Said, ampak tisoč Saidov. Naj mi bodo oproščene trpetja in muka, ki sem jih trpel dvajset osem let, mučenja, ki sem jim bil izpostavljen, nesreče, ki sem jih pretrpel. Naj mi bodo oproščeni tisti, ki so me tlačili, ki so me vodili iz mesta v mesto, ki so me žalili, ki so me želeli obsoditi z raznimi obtožbami, ki so mi pripravili mesto v zaporih,
Vsem sem odpustil…
”
(Življenjepis, str. 687)
Naš nasvet humanistom, ki trdijo, da zagovarjajo ljubezen do vseh ljudi, a hkrati zanikajo svojega Stvarnika, je, naj se najprej nauče ljubiti Boga, ki jih je stvoril.
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odgovore
