Spoštovani brat,
Če se iskreno razmišlja s ciljem spoznati Boga in najti resnico, se zlahka razume, da Stvarnik teh svetov v nobenem pogledu ni odvisen od svojega stvo. Takšna neutemeljena in iluzorna vprašanja izvirajo iz nezmožnosti spoznati Boga takšnega, kakršnega ga opisuje Kur’an, iz površinskega razmišljanja in iz napačnega primerjave, ki meša bitje in atribute Vječnega Boga s bitjem in atributi stvo. Na to vprašanje bomo najprej skrajno odgovorili na primeru, nato pa prešli k pojasnilo.
Pri manifestaciji Sonca v ogledalih, pri osvetljevanju le-teh in obdarjevanju z njegovo svetlobo, se ne more govoriti o potrebi, ne za samo Sonce, ne za njegove lastnosti, kot so toplota, svetloba in barve. To pomeni, da je Sonce popolno in lepo samo po sebi, ne glede na to, ali se manifestira v ogledalih ali ne. Kot ne obstaja pomanjkanje v njegovi popolnosti, če ogledal ni, tako tudi ogledala ne povečajo njegove lepote in popolnosti.
Vsa korist in prednost, ki jo sonce daje s svojo toploto in svetlobo, pripada le ogledalom. Ona so od sonca odvisna, da se osvobodijo teme in dosežejo svetlobo. Za sonce pa ni razlike, ali ostanejo v temi ali se osvetlijo. To pomeni, da njihovo ostajanje v temi ni pomanjkanje za sončevo popolnost, prav tako pa njihovo osvetljenje ne prinaša sončevi popolnosti ničesar dodatnega.
Če bi ogledala imela razum in zavest, kaj bi s poznavanjem, ljubovjo in hvalo sonca lahko dodale sončevi popolnosti; katero njegovo potrebo bi lahko ublažile? Ali pa s upornostjo proti soncu, kaj bi lahko škodile jeho čast? Na primer, kakšen interes ima sonce v tem, da daje svetlo rastlinam in živalim? Kakšen mankač bi se dal predvideti, če tega ne bi delal? Seveda, škoda in korist pripadajo njim.
Tudi ustvarjanje tega vesolja in bitij v njem ni posledica njegove potrebe. Ne more se pomisli, da bi s tem ustvarjanjem prišlo do povečanja popolnosti njegovega bogaštva in atributov; če ne bi ustvarjal, ne bi v njegovi neskončni popolnosti mankalo ničesar. Da, vse popolnosti, lepote, koristi in čari, ki nastanejo s ustvarjanjem bitij, pripadajo tem bitjem. Na primer, vse koristi, ki jih imamo od tega, da je nad nami streha neba, posuta z neskončnim številom zvezd, in da je zemlja okrašena z raznobarvnim cvetjem in raztegnjena pod našimi nogami, pripadajo nam.
Bog Najviši ne potrebuje niti tega, da bi se bitja rodila iz nebitja, niti hvale in slavopojstva angelov, niti bogoslužja in posluha ljudi. On je sam po sebi vred hvale in slavopojstva, brez para, primerjave ali ravnega.
Takoj naj povemo, da se na začetku vprašanja sprejema, da Bog ničesar ne potrebuje, nato pa se Bogu pripisuje potreba. Zato bomo najprej razložili, da Bog ničesar ne potrebuje in je samovosten, nato pa se bomo kratko zadržali na smislu ustvarjanja tega vesolja.
On je samostojen tako v svoji biti kot v svojih atributih; ničesar ne potrebuje. Z ustvarjanjem bitij ni v njegovi veličini in vzvišenosti nastalo nič več; če ne bi ustvarjal, v njegovi častih in popolnosti ne bi bilo nič manj.
Kot navaja ajet, Bog ne potrebuje ničesar iz svetov. Nad neskončno popolnostjo, častjo in veličanstvom, ki jih ima v svoji biti, ne obstaja višji stopenj, višja raven, ki bi jo dosegel s stvarjenjem svetov – ne daj Bog – povečavanjem svoje popolnosti.
Ker je v večnosti Njegova popolnost neskončna, bo neskončna tudi v večnosti. Ne moremo si zamisliti, da bi se večna in absolutna popolnost zmanjšala ali povečala. Že od nekdaj je nemogoče, da bi Bog, Stvarnik, od Njegovih stvorov, ki jih je ustvaril in bo ustvarjal, črpal popolnost ali bil od njih odvisen; On je samovosten, ne glede na to, ali stvara bitja ali ne. Vsako ustvarjeno bitje črpa svojo popolnost od Njega. Popolnost stvorov je v primerjavi s popolnostjo Njegovega bogaštva le šibka senca.
Kot je nekoč rekel Bediuzzaman Said Nursi,
Da, vse vesoljstvo obstaja po Njegovem ustvarjanju, vse svoje potrebe pa oskrbljuje iz Njegovih neizčrpnih zakladov in vse svoje popolnosti črpa iz Njegove svete in večne popolnosti.
Tisti, ki zastavijo to vprašanje, ne poznajo sledeče resnice:
Bogovo obstoj je nujno in samouporno, njegovo neobstoj je nemogoče. Obstoj stvorenj je pač možen, njihovo obstoj ali neobstoj je v obsegu možnosti; s Njegovim stvorjenjem so se rešili iz nebitja in dosegli svet bitja. Zato je popolna samovstalnost samo Bogu lastna, potreba pa je na strani stvorenj.
Ta resnica je v Risale-i Nur izražena z jasnim in jedrnim slogom.
….“
Kot je Bog sam po sebi samovosten in prost od vsake potrebe, tako so tudi njegovi atributi samovostni in prosti od vsake potrebe. Vsi njegovi atributi so namreč esencijalni, popolni in absolutni. Ne moremo si zamisliti, da bi s stvaranjem bitij prišlo do povečanja popolnosti teh atributov, niti da bi s nestvaranjem nastala kakšna pomanjkljivost.
To je ena od atributov Boga. Njegovo sveto življenje je večerno, večno in neskončno. Takšno je bilo v večnosti, takšno je zdaj in takšno bo v večnosti. Vse ravni življenja se pojavijo kot manifestacija njegovega svetega življenja. Seveda je nepredstavljivo, da bi on, ki je stvoril življenje, za katerega skrbi in ga dovodi do popolnosti, bil odvisen od tistih, katerim je dal življenje.
Drugi atribut Boga je, da je On večno znanje, absolutno znanje. Njegovo znanje se ni zrelilo s stvaranjem vesolja. Znanje Veličastnega, Vsepravičnega je v večenosti takšno, kakršno je bilo v večenosti. Vsi načrti in programi, modrosti in koristi, blagoslovi in blaginja v tem svetu so manifestacije tega večnega znanja. Seveda je nepredstavljivo, da bi to večno znanje bilo odvisno od teh manifestacij.
Eden od atributov Boga je tudi Njegova moč. Njegova moč je v neskončni popolnosti. Vse je odvisno od te večne moči za svojo obstojnost, trajanje in obstanek. Ustvarjanje ali neustvarjanje bitij ne povzroči nobene spremembe v Njegovi absolutni moči. Vsa ustvarjena bitja so odvisna in potrebna Njegove moči, On pa je gospodar in sposoben vsega.
Druge podobne lastnosti se lahko primerjajo s temi in je jasno, da je Bog, glede na svoje lastnosti, čisto prost vsakih potreb.
Do tega trenutka smo v naših razlagah do neke mere pojasnili, da je vse odvisno od Boga, Najviššega, a On ni odvisen od ničesar.
Mudrosti in skrivnosti, ki se skrivali v ustvarjanju vesolja, so neskončne. Najprej pa bi radi poudarili:
Bog je samovosten v vsem; za Njega je obstoj vesoljstva in njegovo neobstoj enakovredno. Za ustvarjeno bitja pa neobstoj in obstoj, nebitje in bitje, nista enakovredna. To pomeni, da je za ustvarjena bitja vstop v svet obstoja, v svet bitja, neskončno bolj dobro kot ostati v nebitju. Neobstoj je namreč samo zlo, obstoj pa samo dobro, čast in savršenstvo. Vsa dobra, koristi in prednosti, ki izhajajo iz ustvarjanja bitij, pripadajo njim. Bog, iz milosti in dobrote, ni pustil bitja v nebitju, ampak jih je povzdvignil v svet obstoja, zaradi teh dobrih razlogov in koristi, ki so za njih. To pomeni, da je On volil obstoj, bitje, dobro, ne neobstoj, nebitje, zlo.
Kar se tiče mudrosti stvoritve vesolja, se o tem razmišlja iz dveh vidokov: Bogu, in živim bitjem, zlasti tistim, ki imajo zavest in razum.
:
Najpomembnejši razlog za ustvarjanje tega vesolja je, da Bog želi videti svojo duhovno lepoto in savršenstvo, tj. čudeže svoje moči, obilje svoje bogastva, sadove svoje dobrote, manifestacije svoje milosti in usmiljenja, v ogledalih bitja v vesolju.
Da… v resnici, Bog je želel, da bi neskončno lepoto in savršenstvo ogledal v ogledalih bitij, da bi manifestiral svoje neskončne atribute in najlepša imena, in zato je volil ustvariti ta svet.
Bogovi atributi so popolni, ne glede na to, ali se manifestirajo ali ne. Međutim, savršenost Njegovih atributov (esma-i husna) se pokaže s stvorjenjem bića.
Da, saj Bog ima neskončno moč, ta neskončna moč pa za svojo manifestacijo potrebuje tako veličastno, neskončno vesolje. In saj Bog ima neskončno znanje. To znanje pa zahteva ustvarjanje te knjige vesolja, katere vsako črko, vrstico in stran sestavijo neskončne mudrosti in dobročinstva. Vse božanske atribute zahtevajo ustvarjanje tega vesolja, prav tako pa vse božanska imena (esma-i husna) zahtevajo ustvarjanje teh bitij v raznolikih oblikah, z raznolikimi lastnostmi in v raznolikih formah. Na primer, ime (Allah) želi ustvarjanje bitij, ime (Rabb) želi ustvarjanje živih bitij, ime (Razzak) želi dajanje hrane, ime (Karim) želi darevnost, ime (Rahim) želi milost.
Bog, v svoji neskončni popolnosti, ljubi svojo Božansko Esenco, svete atribute in najlepša imena, tako kot ljubi tudi manifestacijo tih imen, tj. njeno zreališčenje v bitjih. To pa zahteva ustvarjanje vesolja. Tako kot je prav, da Bog ljubi svojo Esenco, atribute in najlepša imena, je prav, da želi manifestacijo tih imen. Nič manj prav je, da je ustvarjanje vesolja, s čimer Bog pokaže svojo milost, dobrotu, darežljivost in velikodušnost, lepše kot ne-ustvarjanje vesolja. Na primer, kralj, ki svojemu narodu podari raznolike drahocenosti in blaginje, ki jih ima v svoji zakladnici, je lepši kot kralj, ki jih tam skriva. Podobno je učenjak, ki se deli s svojo modrostjo in veščino z drugimi, lepši kot učenjak, ki ne napíše nobene knjige. Tako je tudi Bog, Najvišši, lepši, če svoja neskončna bogastva prenese iz sfere znanja v sferu moči, če je velikodušen in milostiv k svojemu stvoření, če jim dovoli občudovati svojo lepoto in popolnost, kot če bi stvoření ponechal v ne-bitju.
Allah, Najviši Bog, je ustvaril to vesoljsko palačo, človeštvo, ki je v njej gost, in najpopolnejše pripadnike tega rodu, svete in preroke, zlasti pa Poslanca Božjega (s.a.v.s.), ki je v popolnosti izpolnil svojo poslančevo nalogo, na podlagi te modrosti.
To resnico je Bediuzzaman Said Nursi izrazil takole:
Ne smemo pozabiti, da je ljubezen, naklonjenost in usmiljenje Boga v skladu z Njegovo sveto osebnostjo in veličanstvom Njegove božnosti, in je čista od vsakega podobstva z ljubeznijo, naklonjenostjo in usmiljenjem ustvarjenega.
:
Drugi vidik mudrosti, ki je v ustvarjanju vesolja, se nanaša na živa bitja, zlasti na bitja z razumenjem in zavestjo. To se lahko analizira v dveh točkah:
Kot je zapisano v hadisih-i kudsi, je to, da živa bitja uživajo v milosti in naklonjenosti, blagodatnosti in dobrotvornosti Veličanstvenega Boga. Vsem živim bitjem je podaril popolnost, užitek, blagoslov in jih opremil z raznimi orodji za nadaljevanje življenja in uživanje v tem svetu. Dajal jim je različne potrebe, želje in apetite. Da bi jih zadostil, je zemeljsko površje spremenil v bogato mizo, polno blagoslovov. S blagoslovi na teh mizah jim je dal užitek in zagotovil njihovo obstojnost. Posebej je človeško pleme opremil s dragocenimi orodji, kot so razum, domišljija, spomin, in usmeril vse svoje blagoslove k njemu.
Ne moremo si zamisliti, da bi Bog, Najviši in Najslavnejši, bil odvisen od bitij, ki jih je stvoril iz nič. Če pa že, potem je treba odgovoriti na naslednja vprašanja:
– Česa, čijega prihodka, truda, misli potrebuje Bog od svojih stvorov?
– Torej, kakšno službo opravljajo ta živa bitja temu Najbogatišemu? Ali je Bog v resnici odvisen od tega, da oni jedo in pijejo?
– Ali je potreben, da se rodi, ali da umre? Ribe plavajo, ptice letijo, živali rastem in se razmnožujejo, ljudje pa s svojimi znanstvenimi odkritji in napredkom dopolnjujejo kakšen mank v tem vesolju, kakšno potrebo – ne daj Bože – Boga dopolnjujejo?
Vendar pa vsi, ki živijo, živijo na njegovem posestvu in se vsak trenutek deležijo njegove milosti.
Če je namreč smysl ustvarjanja tega sveta v živih in svobodnih bitjih,
Kot nas uči ta ajet, je naloga tistih, ki imajo zavest, da poznajo in spoznajo Alaha ter Mu služijo.
Ljudje opravljajo svoje bogoslužne obrede s hvalo, veličanjem, hvaljenjem in zahvalo Bogu, s čimer pridobivajo blizu k Njemu in dosežejo večno srečo. Bediuzzaman Hazreti izražajo to resnico na naslednji način:
Kot je jasno razvidno iz teh izjav, se pravega blaha in veselja doseže le s poznavanjem Boga in ljubeznijo k Bogu. S tem se doseže duhovna blizučnost Bogu. Čast, blago, popolnost in korist, ki iz tega izhajajo, pripadajo le služenjem. Jasno je, da Allah, Najvišši, ne potrebuje hvalospevov, častitve, bogoslužja in posluha svojih služabnikov.
Če bi mu vsa bitja služila, bi se njegova popolnost ne povečala niti za atom, in če bi mu vsa bitja nasprotovala, bi se njegova čast in popolnost ne zmanjšali niti za atom.
Zakljujmo to temo s spodnjimi besedami velikega teologa, ki so kot hrana za misli in pouk:
„…Recimo, da na Njegovem nebeskem telesu, Mesečevi, ni ljudi, pa ne bi bilo nič manj na Njegovem svetu, na Zemlji, kaj pa bi se zmanjšalo na Njegovi veličini?..
„Iz sonca izvirajo svetloba in toplota, iz lune se odražajo mesečine, iz zemlje se rodijo rastline, iz vetra se širijo dihali, ki prinašajo mir v vaše prsi, iz zvezd, oddaljenih na milone let, se izlivajo svetla na zemljo, na kateri ste rojeni in v kateri boste končno pokopani, v atomih vzbujajo vibracije, na vrhovih gora razkrivajo rastline, iz katerih se rodijo živila; v vaših prsih odpirajo kemične laboratorije, v vaših glavah – hramove modrosti, po vaših žilah puščajo reke, v vaših živcih tkajo omrežja poti, ki presenečajo vaš razum, v vaših mišicah skriva bogastvo, s še več čudes oprešča vaše telo, celoto vašega bitja urejuje v harmonično, enotno, urejeno mašino in v vas vgrajuje pogonsko silo, na vašo dušo in zavest vtiskuje načrt, ki ga je zamislil, daruje vam zaklad, ki se imenuje um, merilo, ki se imenuje razum, orodje, ki se imenuje misel, ključ, ki se imenuje volja, in da bi vam olajšal uporabo vsakega od njih v skladu z namenom, za katerega je bil stvořen, vam daje sladke in grenke opomine, znake, nagone, želje, in kot še večjo milost in milosrđe, vam pošilja zveste in zanesljive vodnike, ki vam jasno ukazují, in končno vam zaupa mašino, da jo upravljate, da vam pokaže njene sposobnosti, da jo uporabljate in iz nje izvirate korist, v skladu s mudrostjo stvorjenja.“
„Če Bog vse to počne, potem to počne ne zato, ker bi potreboval vas, vašo voljo in vašo pomoč, ampak zato, da bi vam dal poseben položaj in posebne moći med svojimi bitji…“
„Kje ste bili, v čem ste bili, ko se je oblikovala ta zemeljska kugla, na kateri sedaj ležite in vstajate, jedzte in pijete, hodite in se gibate, smejete se in igrate, na kateri ste našli sredstva za zdravljenje vaših bolečin, zatočišče za vaše strahove, zaščito pred vročino in mrazom, lakotom in žejo, zaščito pred napadi in prevladovanjem divjih živali in žuželkov? Ste si kdaj zamislili, ko se je oblikovala ta zemeljska kugla, ko so se njeni kamni in tla peklí v peči stvoritve, ko se je njena voda in zrak še destilirali v laboratoriju moči?“
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih
