1) Ali obstaja kakšna kontradikcija med 2. ajatom Sure An-Nur in 15. ajatom Sure An-Nisa?
– Nekateri razvrščajo te verse na poročne in neporočene. Kot da obstaja kakšna kontradikcija, ki jo morajo s tem razvrščanjem na poročne in neporočene odpraviti?
– Ker, kolikor vem, ne obstaja razlika med poročeno in neporočeno osebo. Bihal vam bil hvaležen, če bi mi dali prevod in razložili te verse.
2) Če bi se prilagodil večini tistih, ki so na Zemlji, bi te odvrnili od Allahove poti. Oni namreč sledijo le domnevi in se opirajo le na neutemeljene pretpostavke.” (Enam, 6/116)
– Recimo, da bo v prihodnosti večina svetovnega prebivalstva po tem ajetu muslimanska (75 %). Vsi bodo suniti. Ali nas bodo, če sledimo večini po tem ajetu, odvracali od Allahove poti?
– Ali torej po vašem mnenju vse, kar se dogaja v ostalem delu sveta, temelji le na neutemeljenih domnevah?
– Ali se torej vsi podrejajo samo zakonu?
– Je to napaka?
Spoštovani brat,
Odgovor 1:
Tako glasi prevod omenjenih versov v vprašanju:
„Vsakemu od tistih, ki so se dopustili bluda, udrite sto udarcev. In če verujete v Allaha in v zadnji dan, naj vas v izpolnjevanju Allahovega zakona ne zavedejo čustva sočutja. In naj pri tem kaznovanju prisotna skupnost vernih služi kot priča!“
(Nur, 24/2)
V drugem ajetu Sure An-Nur je kazen stotih udarcev biča za zločin bluda izražena absolutno, brez uporabe pojmov „neženjeni“ ali „ženeti“. Poskušali bomo pojasniti to temo, pri čemer bomo opozorili na eno ali dve točke:
a)
Islamskih predpisov
-V skladu s Knjigo in Sunnetom-
ima dva viri.
V Koranu je za samske osebe omenjeno „sto udarcev“.
kazna,
Pri obrezilu pa kazen „Rěčim“.
je predvideno.
Molitev, post, hadž, zakat
Kot je dopuščeno, da se temelne islamske norme, kot je recimo obrez, dopolnijo s sunnetom, je tudi kamenovanje, pomembna oblika kazni za kazn z zakonom, dopuščeno kot sunnet.
Običajno je, da je verjetnost storitve zlobe večja pri samskih osebah, zato je njeno vključitev v Kur’an, ki je prvi vir zakonodaje, smotrnejše.
b)
Uvedba novih predpisov je odvisna od novih, nastalih potrebnih razlogov. To je tudi razlog, zakaj različne religije vsebujejo različne predpise.
V skladu s tem, v prvem ajetu
kazen „sto udarcev“ za samske in poročne
izrečitev sodbe je bila kasneje spremenjena, ker je to zahtevala javna korist,
kazen „raslajenja“ za tiste, ki so se poročili po obredni obriti
je mogoče, da je bil uveden v uporabo.
Res je, da obstajajo zgodbe, ki pripovedujejo, da je Alij bin Abi Talib isti osebi izrekel kazen s palico in kazen kamenovanjem.
(primerjaj Razî, razlaga omenjenega ajeta)
c) Kazen kamenovanja je utemeljena na nepretrganem verigah prenosa hadisa.
Zapisane so verzije zgodbe, ki jih pripovedujejo Abu Bakr, Umar, Ali, Džabir, Said el-Hudri, Abu Hurejra, Burejda el-Aslami, Zaid ibn Halid in drugi Sahabije.
(glej Razî, agy)
Določitev tako zelo stroge kazni s obreziljem –
kot pri mnogih drugih sodbah –
Pomembnost obrezila v religiji in
drugi vir za listopad
Lahko je namenjeno poučevanju muslimske skupnosti.
d)
„Za žene, ki so zagrešile z nezakonitim spolnim odnosom, zahtevajte štiri pričevanja. Če štirje priče pričajo, jih ubijte, dokler jih smrt ne odtrga od vas, ali pa“
Držite jih v hišah, dokler jim Bog ne pokaže pot.
Če dva izmed vas zagrešita blud, kaznita ju. Če pa se obrneta k Bogu in popravita svoja dela, pustita kazniti. Bog je namreč sprejemalec pokori in usmiljen.
(Nisa, 4/15-16)
v prevodu ajetov, kazen za zločin bludnosti
„domači pritvor“ in „ustrezno mučenje“
gre za kazen.
Določila v teh ajetih so bila odpravljena s ajetom v Suri An-Nur.
(glej Razija, Kurtubija, razlago omenjenih versetov)
e)
Kot je zapisano v 15. ajetu Sure Nisa
„Držite jih v hišah, dokler jim Bog ne pokaže pot.“
Iz navedenega izraza je jasno razvidno, da je ta hišni pritvor za ženske omejen na določeno obdobje. Ko pride čas, ki ga je predvidela božanska modrost, se to
„privremeni pritvor v hišnem aresztu“
Namesto tega bo sprejeta ureditev, ki velja trajno. In ta ureditev je sprejeta na podlagi 2. ajeta Sure An-Nur.
f)
Vendarle je ta ajet
„Naučite se od mene, kakšno je Božje sodbo glede žensk; kazen za samske ženske je sto udarcev, kazen za poročene ženske pa je kamenovanje.“
Obstajajo tudi učenjci, ki trdijo, da je ta hadis abrogiran (odgovojen) s hadisom, ki ima podobno pomen. (Razi, Kurtubi, agy)
– Glede na večino učenjakov, omenjeni hadis
„nâsih“
ne,
„razjasniti“
To pomeni, da ta hadis-i-šerif govori o tem, kar je omenjeno v omenjenem ajetu.
„dokler ne pokaže pot“
v besedilu, ki je prevod, je bil objavljen božji obljub.
Poleg tega je v tem hadisu naveden tudi ajet iz Sure An-Nur, ki se nanaša na bluđnost. Torej, tam kjer je napisano:
„kazen sto udarcev“
to označuje, da je namenjeno samo samskim.
g)
Lahko rečemo, da je božanska modrost v Al-Nur, ajeti, ki razveljavlja Al-Nisa, predpisala manj strogo kazen, kot je „kamnjenje“, ampak raje „sto udarcev biča“, da bi se v očeh razuma ne videla velika razlika med kaznimi v Al-Nisa, ki se zdijo dokaj blage, in kaznijo v Al-Nur, ki jih razveljavlja.
Vendar je bil predviden tudi „kamnjenje“, ki je z vidika javnega interesa in odganjanja zločina strožji kazen, vendar je ta določba navedena v Sunnetu, ki je drugi vir šeriatskega prava.
Odgovor 2:
„Če bi se prilagodil večini tistih, ki so na Zemlji, bi te odvrátili od Allahove poti. Oni namreč sledijo le domnevi in se opirajo le na neutemeljene pretpostavke.“
(Enam, 6/116)
Tako bi se moral razumevati ajet, ki glasi:
a)
V prejšnjih ajetih so bile dane odgovore na dvome nevernikov. Nato
„Beseda tvojega Gospoda je popolna, tako v svoji resničnosti kot v svoji pravičnosti. Nihče ne more spremeniti besed njegovih. On je Onaj, ki vse sliši in vse ve.“
V 115. ajetu sure, katerega prevod je naveden, je poudarjeno, da so vsa pravila Kurana od A do Z popolnoma pravilna, kar nedvomno dokazuje, da je bil prerok Mohamed (s.a.v.s.) resnični prerok.
V primeru, ki je bil dokazano dokazan z takimi jasnimi dokazi, je bilo poudarjeno, da ni prav, da bi se poslušalo nevedočih nevedočincev.
b)
V tem ajetu se omenja
„Večina tega, kar se nahaja na Zemlji“
namen tega je,
To so ljudje, ki so živeli v času proroka Mohameda (s.a.v.s.).
Tisti, ki ne sprejemajo istine, ki jo razkriva Kur’an, verujejo v njeno nasprotje, v laž. Nasprotje istine je laž, nasprotje pravde je nepravda, nasprotje spoznanja je zabluda. Zato
Vsi, ki ne verujejo v Kur’an, so v zabludi.
c)
Iz islamskega pogleda je to
Zabluda se deli na tri vrste:
1) Napačne predstave o teologiji:
Takšno je prepričanje politeistov, vernikov v zvezde, vernikov v kipom in vernikov v trinitaristsko doktrino.
2) Napačne predstave o prerokstvu:
Tisti, ki popolnoma zanikajo prerokstvo.
(Deisti),
le oni, ki zanikajo prerokstvo preroka Muhameda (s.a.v.s.)
(Ona, ki imajo Knjigo)
tisti, ki zanemarujejo dan obračuna
(kar spada v tematiko prerokstva. Ker je najpomembnejša lekcija, ki so jo preroki po monoteizmu učili, vera v dan sodbe).
3) Tisti, ki zanikajo načela, ki jih je postavila islamska religija:
Tudi napačne predstave, kot so prepoved nekaterih stvari, ki jih je Bog dovolil, ali dovolitev nekih stvari, ki jih je prepovedal, v skladu z lastnimi željami in okusi arabskih politeistov, ali spremenjanje datuma štirih svetih mesecev, spadajo v to kategorijo.
V tem ajetu je poudarjeno, da večina ljudi greši v teh treh točkah, ki spadajo v okvire religije, in da se ne sme podleganje njihovim prepričanjem.
(primerjaj Razija, Ibn Ašura, Meragija, razlago omenjenega aleta)
– Ne smemo pozabiti, da vsaka napačna misel izhaja iz domneve, ki nima trdnih dokazov. Tisti, ki ne sprejemajo Tuhida, proroštva, vstajenja in drugih božanskih načel, ki smo jih omenili, so v svojih mislah bodisi v pravu, bodisi v napaki.
Ne morejo biti v pravu, saj bi v tem primeru moralo biti islam nepravilen.
Torej, tisti, ki ne sprejemajo nobenih besed Kurana, ki se nanašajo na vero in dejanja v islamu, so nedvomno v zabludi. In ta zabluda je le lažna domneva.
Vsi ljudje, ki trenutno živijo na Zemlji in ne sprejemajo istine islama – v vseh točkah, v katerih se z islamom ne strinjajo – delujejo na podlagi domnevanj in so v zabludi.
„Vendar oni o tem nič ne vedo, le za domnevi sledijo. Domneve pa nikoli ne morejo nadomestiti resnice.“
(53:28)
Ta resnica je poudarjena v ajetu, ki se prevaja kot:
– Vendar, ti, o katerih se govori v tem ajetu, so bili pripadniki zablouklosti, ki so živeli v obdobju sreče (Asr-ı saad).
To pomeni, da je „večina“, na katero se sklicuje ajet,
„, je večina, ki jo sestavljajo sami oni, ki so v zabludi.
Ali pa zato, da bi se to dogajalo večini tistih, ki so na pravi poti? Ker:
Ne vsaka večina je v zabludi, in ne vsaka zabluda je v večini.
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odgovore
