Spoštovani brat,
Po učenju Hanefijskega šolstva se mučenec pokrije s svojimi oblačili, nad njim se opravi pogrebna molitev, vendar se ne umiva, če je bil v stanju čistoče in obveznosti. Kar se tiče tistih, ki so bili v stanju nečistoče (junub), menstruacije ali poroda: če so bili mučenci v času vojne, se po učenju Abu Hanefe umivajo, kot se umivajo otroci in norci, po učenju imamejna pa se ne umivajo.
Imam Abu Hanifa kot dokaz za obveznost umyvanja za osebe v stanju jněb (nesklenosti) in podobnih stanja navaja sledeče: „Ko je Hanzala ibn Abu Amir bil ubit v bitki pri Uhudu, je prerok (s.a.v.s.) rekel:“
„Vašega prijatelja Hanzalo umivajo angeli.“
Pravijo, da je žena vprašala:
„Na boj je odšel v stanju, ko je bil nečist.“
je rekel. Na to je Prorok (s.a.v.s.) dejal:
„Zato so ga angeli očistili.“
je ukazal.“(1)
Argument, na katerem sta se opirala imam Abu Jusuf in imam Muhammad, je: Če bi umivanje bilo obvezno, bi bilo obvezno za vse Adamove potomke, in ne bi zadostovalo, da ga opravijo angeli. Na to se odgovarja: Umivanje s strani angelov je dovolj, saj je obvezno samo umivanje, ne pa to, kdo ga opravi.
Krv mučenika se ne opere, obleka mu se ne spahne. Mučenik se pokopa s svojo krvjo in oblačili. Odstrani se samo to, kar ne sme biti v grobu – krzno, orožje, čevili in podobno, kar ne sme biti v grobu. Ker je prerok (s.a.v.s.):
„Pokopajte jih z njimi v krvi.“
je ukazal.(2)
Po mnenju Cumhura:
Mučenika se ne umiva, ne obleče v krsto in se za njim ne opravlja pogrebna molitva. Če pa ima nečistoč, ki niso kri, se te umivajo, saj ne predstavljajo znakov mučeništva. Kot namreč pravijo v hadisu Džabira:
„Prerok (s.a.v.) je ukazal, da naj bodo mučenci iz Uhuda pokopani s krvjo, ki jo je prelili, ni jih umival in ni za njimi opravil pogreba.“
(3)
Mučenik,
Po odstranitvi kože in orožja se pokopa v oblačilih. Ker je prerok (s.a.v.s.) rekel:
„Pokopajte jih v tistih oblačilih, v katerih so bili.“
(Ibn Mace, cenaiz 28)
To je zapisano v hadisih. Vendar pa po Hanbelijih to ni obvezno, ampak je to, kar je najlepše.
Po mnenju Maliki in Šafi’i šole, se osebe, ki so bile v stanju juna, menstruacije ali podobnega stanja, ne umivajo, če so umrle na bojišču. Ker je Hanzala ibn Rabih umrl v bitki pri Uhudu v stanju juna, ga je Prorok (s.a.v.s.) ne umival in je rekel:
„Videla sem, da ga umijo angeli.“
je ukazal.(4)
Opombe pod črto:
1. Neylü’l-Evtâr, IV, 29.
2. Tirmizi, Fedailül Cihad: 11; Ibn Madža, Cihad: 15
3. Buhar, v okregu Meğazi,
„Muslimani, ki so bili ubiti na dan Uhud“
o tem, je zapisano v 5/39.
„Naložil je, da naj jih pokopajo z njimi, z njimi, katerih krvi so bili. Nanjih ni šel. Nanjih ni sešel.“
V pogrebni službi,
„Ni bilo opaženo, da bi bili mučenci umiti.“
o tem, kar je zapisano v 2/93.
4. Ibn Hibban in Hakim sta to zapisala v svojih Sahihih.
Vir:
Islamska fikha, Zuhayli, III, 104-105.
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih
