– Na vaših spletnih straneh piše: „Angeli se dosledno držijo Božjih ukazov. Nikoli se mu ne upirajo in ne vzburijo se, ne kršijo nobenega njegovega zakona in ne grešijo. To je zato, ker so obdareni s lastnostmi „Ismet“ (nepokaznost) in „Emanet“ (varna hrana).“
– Drugi učenjak pa pravi: „Angeli, ker so že od narabe nedolžni, ne potrebujejo, da bi bili preroki nedolžni. Angeli pa, ker nimajo duše in so po naravi nedolžni, niso obdarjeni z dodatno lastnostjo nedolžnosti.“
– Kako lahko odgovorimo na to? Je to res?
– Pravili so tudi, da bi se oseba, ki trdi, da imajo angeli atribut ismeta (nepokaznosti greha), morala pokori in prositi odpuščanje. Kaj si o tem mislite?
Spoštovani brat,
V zvezi s temo je mogoče na podlagi različnih razlogov priti do različnih sklepov.
„Atribut ‚neskvrnjenost‘ se ne uporablja za anglove.“
Tihov, ki to trdijo, ne moremo ignorirati. Vendar menimo, da je smiselno to vprašanje podrobneje pojasniti:
– İsmet
Najbolj očitno slovarško pomen besede je: Zaščititi, varovati.
Šeriatski pomen
to pa pomeni, da Bog ščiti svoje preroke pred grehom in nepravilnostmi.
– Po Cürcaniju, İsmet:
„Je andež, ki človeka varuje pred grehom/nemoralnostjo, čeprav ima možnost grešiti.“
(glej Cürcani, Tarifat, 1/150)
V tem receptu,
imenovalnica:
Opisan je kot angel, ki preprečuje zlo, ustvarjeno v samem bistvu posameznika, namesto da bi prihajalo od zunaj. Lahko se predpostavi, da tak angel obstaja tudi pri angelih.
– Münavi, pojem ismet;
„Anđel je tisti, ki človeka varuje pred upornišstvom, čeprav ima možnost, da se uprse.“
(Tacu’l-Arus, člen ASM)
Glede na to, da je imunitet (neskvrnjenost) atribut, ki ga ima oseba, obstaja v njej potencial za delo zla, vendar obstaja tudi protipotencial/zaščitni potencial, ki to preprečuje.
– Po Ibn Hacaru, Ismet;
Bog je svoje preroke zaščitil pred vsakršnimi pomanjkljivostmi, jih odlikoval s popolnimi lastnostmi, ki so jim bile pri rojstvu dane, jim pomagal v vseh zadevah in jih ščitil s spokojnostjo in mirom.
(glej Ibn Hajar, Fethu’l-Bari, 18/454)
– Rağıb Isbahani opisuje pojem ismet (nepokaznost greha) s podobnimi besedami in povzema: „Bog ščiti preroke tako, da najprej ustvari njihovo duhovno bistvo popolnim, nato pa jim pomaga, jim daje mir in spokoj.“
(Tacu’l-Arus, člen ASM)
– Po mnenju teologov je atribut ismet (nepogrešljivost)
To se zgodi bodisi zato, ker osebi manjka sposobnost delanja zla, ali pa zato, ker ima moralne/duhovne kvalitete, ki preprečujejo delanje zla.
(glej Tac, agy)
Iz teh definicij besede „ismet“ je razvidno, da se atribut „ismet“ uresničuje na dva načina:
Prvič:
Bog, ko ustvari nekoga, katerega želi ščititi, ga ustvari popolnega, tako da ne bi mogel storiti nič zlega. Takšni so angeli.
Drugič:
Zaščiti tistega, koga želi zaščititi, tako, da mu ne da priložnosti, da izkoristi svoj potencial za zlo. Tako je v primeru prerokov.
Proroci pa so po telesni strukturi ljudje, po duhovni pa nekakšni angeli. Zato so tako njihove intelektualne, kot tudi strastne in jezne sposobnosti na sredini, na pravem potu, ki ga diktira mudrost. Čeprav imajo po svoji človeški strani potencial za zlo, so po svoji angelski strani neomazani.
Ker angeli nimajo telesne narave, so popolnoma neumni.
– Bediüzzaman Said Nursi je pri razlagi 30. ajeta Sure Bakara uporabil atribut ismet (nepogrešljivost) tudi za anglove:
„Namen vprašanja, ki so ga andjeli postavili z izrazom اَتَجْعَلُ, ni bil, da bi se upirali Božjemu delu ali ga zanikali. Njihova nepogrešljivost namreč preprečuje, da bi se upirali Božjim dejanjem. Ker pa je vzrok tega dela skrit, so iz presenečenja povprašali o vzroku in smislu. Iz izraza „delo“ (ca’l) je razvidno, da človekove okoliščine in stanja niso posledica narave ali naravnega zakona, ampak so delo nekega Stvarnika.“
(glej: İşarat-ül İ’caz, str. 202)
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odgovore