Spoštovani brat,
– Kot je Zahid el-Kevseri navedel v svoji publikaciji, je to sprejel.
– Misli, ki jih izražate v vašem vprašanju, so v praksi nemogoče, saj je za navadne ljudi logično nemogoče, da bi na podlagi neposrednega proučevanja Korana in Sunna prišli do nekega zaključka. Islamski učenjci so to vprašanje poudarili, rekli so: …
ostro je kritiziral površniški pristop in strogo sektarsko pripadnost. Obe skupini je kritiziral zaradi njunih skrajnosti in krutosti ter je dejal, da je pravda na sredini, v zmernosti. V zvezi s tem je dejal:
Potrebno je slediti tako mnenjem učenih teologov (fukaha), kot tudi raziskovati besedilo hadisov, saj oba imata v religiji pomembno mesto. Učenjci-raziskovalci so se od nekdaj držali teh dveh načel. Nekateri so več pozornosti posvečali enemu, drugi drugemu; nekateri pa so delali obratno. A popolno zanemarjanje enega od teh dveh načel – to nikakor ni pravilno. Treba je pokazati skladnost enega z drugim, to raziskati in tako nadoknaditi pomanjkanja enega z drugim. To je hkrati tudi mnenje Hasenu’l-Basrîja.
Razlikoval je med zgodovino islama in zgodovino muslimanov, med samim učenjem in vedenjem ter načinom življenja tistih, ki ga zastopajo, ter zgodovino muslimanov analiziral in kritiziral iz perspektive zgodovine islama.
V zgodovini muslimov je poudaril dva temeljna dejavnika neuspeha, zaostalosti in drugih nepravilnosti:
Prehod iz kalifata v monarhijo.
in prevladovanje mentalitete slepog posnemanja v zavesti.
Prvi od teh je bil obravnava v delu , drugi pa v delu .
Pri opisovanju svojega časa iz različnih vidokov je nakazal, da se islamske doktrine mešajo z grško filozofijo, da so sufistične besede, simboli, pesmi in izrazi prevladovali v vseh slojih, da se je vsak, ne glede na svojo kompetenco in sposobnost, vtikal v razprav o verskih temah, da je imel vsak svojo predstavo o religiji, ki je temeljila na njegovi lastni logiki…
„O ljudje! Zakaj ste se razdelili v skupine, vsak s svojo mnenjem, in zapustili ste ‚tarikat-i Muhammediyye‘, ki jo je Bog v svoji milosti, dobrotivosti in vodstvu poslal človeštvu… Vi, ki ste sami na napačni poti, se obnašate kot imami in trdite, da je samo vaša pot prava, in k temu pozivate… Mi nismo zadovoljni s takimi prevaranti, ki prodajajo svojo religijo za lastno korist…“
„O, neumni, ki sebe imenujejo učenjenci! Ukvarjali ste se s starimi grškimi znanostmi in s slovnico, sintaksom, semantikom… in to ste imenovali znanost. Sledili ste odločbam pravnikov, zataknili ste se za njihova mnenja in zato ste zavrgli hadise, ker jim niso bili v skladu, je to torej vaša religija?… Če verujete, sledite svojemu preroku; sledite mu, ne glede na to, ali so njegovi hadisi v skladu z neko šolo misli ali ne…“
„O, sufiji! Hodili ste gor in dol, zbirali ste suho in zeleno; vabili ste ljudi k mnogim izmišljotinam, ki nimajo temelja v religiji, in ste povzročali težave, čeprav ste bili poslani, da olajšate, ter ste se držali besed zaljubljencev, ki niso sposobni nadzorovati sami sebe; oni sicer žejo vzbujajo, a jo ne ugasijo.“
„O vladarji! Ali se ne bojite Boga?! Zapustili ste tiste, ki jih vladate, sami sebi, da bi se prepustili minornim užitkom; oni se med seboj pojajajo, vi pa ne poznate greha niti kazni… Potlačujete in pojajate šibke, močne pa pustite na miru…“
„Bog vas je ustvaril za džihad, za poveličevanje besede Božje. Vi pa skrivate svoja orožja za lastno korist, jih za to uporabljate in se pregrešujete v vsakem pogledu… Ugrabejte ljudstvo, ne marate, kaj jeste…“
„O, vi, ki se ukvarjate z obrtmi in posli! Zapustili ste zaupanje in opustili bogoslužje. Zbogajete bogastvo in ga porabite za alkohol, hazard in blutnarijo…“
„Opustili ste lepe vrline, v vaše duše so se usidrali egoizem in satan, žene se upirajo moškim, moški ne spoštujejo pravic žensk, trpljenje vam je prijetno, kar je haram, vam je sladko… Opustili ste bogoslužje, sledili ste raznim zabludam in novotarijam…“
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih
