– Ali je mogoče biti višji od prerokov?
„Zagotovo obstajajo nekateri Božji služabniki, ki niso preroki niti mučeni. Toda na dan vstajenja bodo preroki in mučeni zavideli njim zaradi njihovega položaja pri Bogu.“ Sokristjani so rekli: „O, Božji prerok, povej nam, kdo so oni?“ Prerok je rekel: „To je skupnost, ki se medsebojno ljubi za Boga, brez sorodstva ali imetja. In za Boga, njubeležno, njihova obraza sijeta od svetlobe. Res, oni so na svetlu (njihova dela so svetloba). Ko se ljudje bojijo, oni se ne bojijo, ko se ljudje žalostijo, oni se ne žalostijo.“
– Zavidanje je namenjeno tistemu, ki je na višji poziciji, tistemu, kar ne moreš imeti. Ali lahko ta hadis služi kot dokaz, da je mogoče doseči višjo pozicijo kot preroki?
– Prosim, utemeljite svoj nasprotni argument. Vaše mnenje ni dokaz.
Spoštovani brat,
Za vire hadisa o tistih, ki jih bodo na sodni dan zavidali prerokom in mučenikom.
glej Ahmed b. Hanbel, Musnad, št. 22906.
– Preverili so ga Šuajb al-Arnavud, Adil Muršid in drugi, ki so preverili verodostojnost hadisov.
-zaradi šibkega prenašalca, imenovane Šehr b. Havšeb, ki se omenja v tem letu-
Ta verzija dogodkov je bila označena za nezaupanja vredno.
(glej agy, talik)
Abu Jala je to tudi povzel v verodostojni verigah prenosa, v katerih je bil prisoten tudi učenec Šehr b. Havšeb.
(glej Musnad Abi Ya’la, h. št. 6842)
– Hakim, ki je ta hadis prenesel po drugem verigah, je potrdil, da je verodostojen, in Zehebi se je s tem strinjal.
(glej Hakim / Telhis, h. št.: 7318)
– Abu Dawud je ta hadis povzel v krajši obliki.
(glej Abu Dawud, h. št. 3527)
– Tirmizi je ta hadis povzel krajše in je zapisal, da je
„pravilen, dober“
je izjavil.
(glej Tirmizi, h. št.: 2390)
– S temi izjavami se dotikamo teme, ki nas zanima
„…tisti, katerih se gospodi proklamirajo za proroke in mučence…“
Ugotovili smo, da so hadisi, ki vsebujejo te informacije, verodostojni.
Zdaj pa k našemu glavnemu vprašanju:
„Da so nekateri ne-proroci superiorni proricem.“
Pregledali bomo, kaj pomenijo zunanje izjave v teh hadisih, ki to nakazujejo.
a)
Eden od dokazov iz šerijatskih predpisov
konsenz islamske skupnosti / večina učenjakov
glede na to, kakšno je njegovo položaj/funkcija
-ki ni prerok-
Noben človek ne more biti višji od kateregakoli preroka.
(glej Munavi, Feyzu’l-Kadir, 4/485)
b)
Na podlagi tega dogodka
„da so nekateri ljudje višji od prerokov“
Obstajajo zagovorniki tega stališča. Nekateri sufijski mislioci in šijitska šola imajo to mnenje.
c)
Učenjci Ahl-i Sunnet, ki trdijo, da ta stališča niso točna, imajo o tem hadisu naslednje mnenje:
1)
V hadisu
„…za njimi bodo zavidevali preroki in mučenci…“
v izjavi, ki se nanaša na pomen
„Zavidanje“
pojma, v slovarjih
„dobro počutje, veselje“
to pomeni.
V skladu s tem, kar je zapisano v hadisu
„Prorokom in mučencem je to zavistno.“
izraz hadisa, ki pomeni
„da so njihovo stanje ocenili kot zelo dobro, ga odobravajo in se veselijo ter so srečni zaradi tega položaja, v katerem se nahajajo“
to pomeni.
(glej Munavi, Feyzu’l-Kadir, agy; Tuhfetu’l-Ahvezi, 7/56)
2)
Povzetek komentarja nekaterih učenjakov, kot je Kadı Beydavi, glede te teme je naslednji:
Vsak človek ima nekatere vrline, ki so mu lastne in jih drugi nimajo. Tej vrline in dobre lastnosti lahko zavidevajo tako oni, ki so na nižjem rangu, kot tudi oni, ki so na višjem rangu. Kot se pravi v hadisu…
„Zavidanje“
Tako je tudi v tem primeru.
Zato ne pomeni, da so preroki in mučenci v nižjem položaju kot omenjeni sveti, če jim zavidejo. Čeprav preroki presegajo te osebe v tisočih dobrih lastnosti, si želijo in zavidejo prav tistim posebnim in čudovitim lastnostim, ki jih ti sveti v odnosih z Bogom znali pokazati. Tudi mučenci si želijo in zavidejo tistim izjemnim lastnostim, ki jih ti sveti imeli, poleg tistih, ki jih sami posedovali v obliki mučeništva.
(glej agy)
To pomeni, da bodo preroki in mučenci na sodni dan zavideli takim ljudem ne zaradi njihovih položajev (ki so nižji od njihovih), ampak zaradi nekaterih posebnih vrlin, ki so jim lastne.
3)
Uporabljen v hadisu
„biti ljubosumen“
Beseda ne izraža pravega pomena, ampak je namenjena poudarjanju lepote položaja teh ljudi. Glede na to, kaj se želi povedati v hadisu, je to:
„Na sodni dan bodo nekateri ljudje imeli toliko dobrih del, da bodo vsi drugi zavirali njih. Če bi…“
-kljub temu, da imajo najvišše položaje in najvišje rangu-
Če bi preroki in mučenci na tisti dan mogli zavideti čemukoli, bi zavideli ravno tem ljudem.”
(glej Munavi, Feyzu’l-Kadir, 4/485; Tuhfetu’l-Ahvezi, agy)
4)
Po soglasju sledilcev Sunne, ni nobenega svetega
-ne, prerokom-
Ne moremo se niti približati Sahabam. Koristno je, da si ogledamo tudi ugotovitve Bediuzzamana, za katere menimo, da bodo osvetlile našo tematiko.
„Prizivate v dvom:
V nekaterih hadisih se omenja, da „v času širitve bid’a (novotarij) lahko nekateri pravedni, ki imajo vero in bogobojnost, dosežejo raven Sahabov (prvih muslimanov) ali celo presežejo jih“. Ali so ti hadisi verodostojni? Če so, kakšna je njihova resnična vsebina?
„Odgovor:
To, da so po prerokih najvznobnejši ljudje bili Sahabe, je konsenz Ahl-i Sunnet ve Cemaat, ki je nepomemirljiv dokaz; saj se tiste zanesljive zgodbe nanašajo na delno vrlinu. Ker v delni vrlinu in posebnem dostojanstvu,
„Lahko se od nečesa, kar je manj vredno, odpravi k nečemu, kar je vrednejše.“
Ali pa je to onaj, ki je v koncu Sure Feth nagrađen s hvalevrednimi atributi Božjosti in je predmet hvale in pohvale v Torahu, Evangeliju in Kur’anu?
V pogledu popolne popolnosti (fazilet-i külliye) se ne da doseči ravni prerokov (sahabeler).
(glej: Govori, str. 488-489)
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih
