Ali obstajajo hadisi prerokovega učenja, ki se nanašajo na zgodbo o Zulkarnajnu ali na suro Al-Kahf?

Podrobnosti vprašanja


– Kaj pa, če gre v tej zadevi kaj narobe?

– Ali je naš Prorok rekel, da se ta zgodba ne bo mogla razumeti vse do konca časov?

Odgovor

Spoštovani brat,


Odgovor 1:


– Nismo našli verodostojnega hadisa, ki bi se nanašal na zgodbo o Zulkarnajnu.

Zelo verjetno je, da ta zgodba ni bila vključena v Kur’an, zato ni bilo potrebe, da bi bila vključena tudi v hadise.


V Koranu je omenjen, čeprav le v splošnih poteh, vendar z določenimi podrobnostmi.

Podrobnejše razlaganje tega ni bilo smatrano za skladno z božansko modrostjo, zato ni bilo dovoljeno, da bi se to nejasno razlagalo s citati, niti s hadisi.

Zapisano v islamskih virih, in sicer v pomembnem delu

Ker temelji na zgodbah izraelske tradicije

glede na razne interpretacije, oseba, o kateri se govori v 83. do 98. ajetu Sure Al-Kahf, je:


– da je bil vladar, ki je organiziral pohode na vzhod in zahod ter dosegel velika osvajanja,

– Ker je pozival k monoteizmu, so ga ateisti ubili tako, da so ga udarili po obeh stranih glave.

– ki ima na glavi dva izrastka, podobna rogom,

– Na vrhu krone imel je dva bakrena roga,

– da ima lase splete v dva vrvice,

– kateremu je bilo podeljeno vlada nad svetlobo in temo,

– V snu je videl, da se je povzpel v nebo in se držal obeh robov sonca,

– Da je bil po materi in očetu potomak plemiškega rodu,

– da izhaja iz dveh rodov, iranskega in grškega,

– V katerem sta se v njegovem življenju zamenjali dve generacije,

– Navaja se, da je bil Zulkarnain imenovan tako zaradi svoje velike pogumnosti, ali zato ker je v bitkah porazil svoje sovražnike kot bik, ali pa zato ker mu je bilo dano zunanje in notranje znanje. (Sa’lebî, el-Kešf; Fahreddin er-Râzî, razlaga ustreznih versetov)

Opisi v Kur’anu, ki se nanašajo na zgodbo o Zulkarnajnu, so zelo jedrli in nejasni. To otežuje določitev zgodovinskega konteksta te zgodbe.


Glede na izjave v relevantnih versih, Zulkarnain je bil:

Zahvaljujoč bogu dani moči in obsežnim možnostim, je izvedel dve ekspediciji na vzhod in zahod sveta.

Na svojem prvem potovanju proti zahodu je ljudstvu, s katerim se je srečal, sporočil versko-etično sporočilo, ki je izraženo s pojmi kot so izogibanje nepravičnosti/poganstvu, vera v Boga, pravedna dela in dobra nagrada.

Nato je podaljšal ekspedicijo v vzhodni smeri in se med potovanjem srečal z drugim plemenom, ki ni imelo strešnih zavetij, ki bi jih ščitili pred soncem.

Kasneje je verjetno izvedel tretjo ekspedicijo v gorsko regijo na severu, kjer je srečal ljudstvo, ki se je pritoževalo nad razuzdano in agresivno skupino ali skupinami, imenovanimi Jādžūdž in Ma’džūdž, in na njeno prošnjo zgradil močan zid na prelazu v tej regiji z uporabo taljenega železa in bakra.

Ponudbo javnosti, da mu plačajo za gradnjo tega nasipa,

„V primerjavi z obiljem, ki mi ga je podaril moj Bog, plača, ki mi jo ponujate, ne pomeni nič.“

odklonil jih je, vendar jih je prosil, naj mu pomagajo s fizično silo.

Ko je gradnja bila dokončana, Ye’džudž in Me’džudž niso mogli prodreti skozi ta zid. Zulkarnain jim je povedal, da je ta uspeh dosežen le s božjo milostjo, in da bo zid porušen le v času, ki ga je določil Allah.

V zgodbi je Zulkarnainu dana velika moč in moćni viri.

„razlog“

Izraža se s besedo.

(Al-Kahf, 18/84)

Razlagatelji besedila to besedo ponavadi razlagajo kot

„znanje, ki vodi k cilju in želji“

je pojasnil. Vendar pa v nekaterih razlagah Kurana (tefsir) piše, da se beseda „sebab“ uporablja metaforično za vsako vrsto sredstva, ki omogoča doseganje nečesa (Fahreddin er-Razi, Kurtubi, razlagi omenjenih ajetov).

V skladu s tem

Zulkarneyn

v širšem smislu razloga, ki je naveden za ‚e

vključuje vse, kar omogoča doseganje cilja, kot so razum, znanje, volja, moč, moć, možnost itd.

to je mogoče reči.

(Širazī, el-Emŝel, Bejrut 2007, VII, 588; Za več informacij glej TDV Islam Encyclopedia, Zülkarneyn md.)


Odgovor 2:

Lahko omenimo hadis, ki ga je prerok (s.a.v.s.) izrekel o prednostih Sure Al-Kahf:


„Kdor se nauči napamet prvih deset ajatov Sure Kehf, bo zaščiten pred fitnom (zlovoljstvom) Džedžala.“




(Muslim, Müsafirin, 257; Abu Dawud, Melahim, 14)

V drugi verziji zgodbe pa

„Kdor prebere zadnjih deset ajatov Sure Al-Kahf, bo zaščiten pred zlobnim vplivom Džedžala.“

vsebovana je izjava.

(Ibn Hanbel, Musnad, 2/446)


S pozdravi in blagoslovi…

Islam v vprašanjih in odprvancih

Najnovejša Vprašanja

Vprašanje Dneva