Spoštovani brat,
V verski literaturi ni ničesar, kar bi prepovedovalo opazovanje meteorskih roj.
–
V bistvu je rojstvo ali propad zvezd dogodek, ki se odvija v skladu z zakoni, ki jih Bog uveljša v vesolju.
Na to je nakazal tudi hadis, ki se prevaja kot „…“.
V drugem, daljšem hadisu je naš Prorok (s.a.v.s.) dejal:
Eden vidikov tega je poudarjanje dejstva, da zvezde, luna in sonce ne poznajo smrti ali rojstva ljudi in niso prilagojeni temu. Obstaja pa tudi vidik, ki trdi, da so znamenja nekaterih dogodkov, da na njih nakazujejo. Na primer, obstajajo podatki, da je znamenje pojave Mehdija (Al-Mahdi) v začetku Ramazana lunin, v koncu pa sončev mrk. Iz teh hadisov je treba razumeti: Mehdi (Al-Mahdi) se ni pojavil zato, ker je v tem Ramazanu nastal lunin in sončev mrk. Naprotiv, v tem Ramazanu, v katerem je bilo po božjem odrešenju predvideno, da se bodo luna in sonce zaporedno zatrkali, je bilo tudi predvideno, da se Mehdi (Al-Mahdi) pojavi, da bi to bilo znamenje te velike, pomembne dogodbe, da bi se nekdo iz tega poučil.
Tudi na začetku prve svetovne vojne je prišlo do sončnega mrka, poleg tega se je pojavila komet, in ti redki dogodki so bili razlagani kot napoved vojne katastrofe.
Takšne dogodke je napačno ocenjevati v okviru determinizma vzroka in posledice. Pravzaprav gre za konjunkcijo; dva dogodka se zgodita hkrati – v skladu z božjim odrekom. Na primer, niti komet ni povzročil prve svetovne vojne, niti prva svetovna vojna ni povzročila nastanka kometa. Oba dogodka sta se zgodila hkrati v skladu z načrtom usode, ki ga je določila večno znanje Alaha, in za ljudi sta se oba pojavila kot znamenje drug za drugega.
Eden najjasnejših primerov te teme se nahaja v Trnasti besedi (On Beşinci Söz) zbirke Risale-i Nur. Bediuzzaman v tem poglavju…
V tej interpretaciji je znamenje, ki se v pogovornem jeziku imenuje padajoča zvezda, v resnici vrženje meteoritov in ognjenih plamenov s strani angelov na zlobne duše, ki se poskušajo dvigniti v nebo in se tam seznaniti z nekaterimi novicami. Ne gre za prebivalce višjih nebes in njihovega sveta, ampak za zlobne duše, ki se lahko dvignejo le do bližnjega neba, in ki poskušajo ukrasti nekaj iz tega bližnjega neba, ukrasti novice o prihodnosti; v nasprotju s tem poskušanjem pa jih prebivalci neba napadajo z ognjenimi katapulti in ognjenimi kroglami. Manifestacija te bitke se pojavi kot pojav, ki ga mi imenujemo padajoča zvezda.
Glede na to pojasnilo, saj iz nebes na zemeljsko površino spušča toliko materialnih in duhovnih substanc, kot so dež, svetloba, toplota, blagoslov, angeli in duše, in prav tako iz zemeljske površine v nebesa vzpenjajo pare, duh, fantazija, duše umrlih, prerokov in svetnikov, ki so se osvobodili svojih teles; seveda bodo nekateri zli duhovi posnemovali to in poskušali, pa tudi uspeli, vzpenjati se v nebesa. To zato, ker imajo v svoji biti nežnost in lahkotnost. In brez dvoma bodo odrinjeni in pregnali. To zato, ker imajo v svoji biti zlovoljnost in zločinstvo. In brez dvoma bo ta odrinitev in pregleditev imela svoj odraz v našem svetu. Saj človek ima v svetu nalogo opazovanja, posredovanja in nadzora. Ker ima človek takšno nalogo, bo Bog, ki je pred pomladjo napovedal pomlad s pomočjo dežja, napovedal tako pomembno nebesno dogoditev s pomočjo nekaterih prostředkov in človeka učinil, pa tudi učinil je, opazovanjem tega nebesnega boja.
Ko nam Koran pripoveduje o takvem kozmičnem dogodku, nas v resnici obvešča o nekaterih duhovnih dogodkih, ki so skriti pred očmi, in ta dogodki nosijo naslednji pomen:
Borba dobra in zla, ki poteka na Zemlji na ravni posameznih ljudi, se odvija tudi na nebesih, med zlimi duši in angeli.
Kot je na Zemlji človek, ki je sestavljen iz zemeljskih elementov, in ki ima nalogo zastopati dobro in biti pokoren, tako je na nebesih angel, ki je sestavljen iz svetlobnih elementov, in ki ima isto nalogo.
Luči, ki padajo s neba, niso breznačilno padanje zvezd, ampak je to kamenjanje z namernimi streli zlikov, ki se ukvarjajo s špijonavstvom nebesnih sporočil. In ko je človek priča temu dogodku, ne bi smel izražati želja, ampak bi moral razmišljati o tem, kako se Bog v vesolju, na zemlji in na nebu manifestira s svojo splošno providnostjo, kako vzgaja te zlikove s meteoritnimi streli, in kako nas s svojo modrostjo in previdnostjo obvešča o tej vzgoji, ter se odzvati na to vzgojo, ki jo je pokazal s tem splošnim bojem, s svojo modrostjo in previdnostjo.
vendar pa je na podlagi znanstvenih podatkov in dogodkov mogoče napovedati prihodnost in sprejeti ukrepe na podlagi teh podatkov.
V tem kontekstu ima astronomija, imenovana tudi Ilm-i Nujum, pomembno mesto med islamskimi znanostmi. Iz islamskega zorokrožja pa je astrologija znanost, ki se mora ukvarjati s tem, kar je, in ne s tem, kar bi moralo biti; torej ne sme govoriti o prihodnosti (kadar) ljudi in sveta prek vražestva in soditi o tem. Islam zavrača razmišljanje o prihodnosti in napovedi prek medijev, vračel ali jasnovidstva.
Veličanstveni Bog pravi:
Kot ti, tudi v mnogih drugih ajetih se kažejo znamenja čudovitega reda v vesolju.
V Kur’anu se prav tako nahajajo izrazi, ki se nanašajo na zodiak. 85. sura Kur’ana se imenuje Sura zodiaka. Ajeti, ki se nanašajo na zodiak, pa so sledeči:
Kot je videti, so znamenja zodiaka nebesna telesa, ki jih je Bog postavil na nebo, da bi služila ljudem. Znamenja zodiaka so stvorena bitja. Tako kot ni mogoče verjeti, da so znamenja zodiaka stvoritelj, ni mogoče reči, da se je nekaj zgodilo ali se bo zgodilo zaradi nekega znamenja zodiaka. Verjeti, da so znamenja zodiaka stvoritelj ali da urejajo življenje ljudi, vodi k politeizmu.
Izraz „zodiac“ (zodiak), ki se pojavi v Kur’anu, ima z izrazom „zodiac“, ki ga uporabljajo horoskopci za napovedovanje prihodnosti, le zvokovno podobnost, ne pa semantično.
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih
