Spoštovani brat,
O strogi prepovedi masturbacije, ene od oblik spolnega užitka:
„Tisti, ki sklenjujejo zakony z roko, so prokleti.“
„Sedem je tistih, katerih obraza si Bog na sodni dan ne bo ogledal. Ne bo jih očistil (grehov), niti jih združil s tistimi, ki so delali dobra dela. Kot prve jih vrže v ogenj, v pekel. Izjma so tisti, ki se pokaju (…) To so tisti, ki sklenjujejo zakone z roko, ki delajo kot Sodomiti (homoseksualci), ki so zasvojeni z alkoholom… “
Čeprav so bile prenesene nekatere hadisove zgodbe, kot je ta, se jih ne sme slediti samo na podlagi teh zgodb, saj so šibke.
Imam Šafi’i in njegovi sledilci, ki so sodili, da je masturbacija haram (nezakonita), se niso sklicevali na ta hadisi, ampak na 5. in 7. ajet Sure Al-Mu’minun, ki smo jih že omenili. Podobno, nekateri malikitski učenjci, ki so trdili, da je masturbacija haram, se prav tako sklicujejo na prej omenjene ajete:
„…tisti, ki si ne morejo privoščiti poroke, naj se držijo posta“
so se sklicevali na dogodek, ki je bil povod za izdajo tega ukaza, in rekli:
„Tu je Poslanec Božji (s.a.v.s.) tistim, ki si ne morejo privoščiti poroke, priporočil post. Če bi masturbacija bila dovoljena, bi jo bilo lažje priporočiti…“
so rekli.
Po Ibn Džurajču je tudi Atā veroval v nepodobnost masturbacije, Sa’īd ibn Džubajr pa je rekel:
„Bog je kaznoval narod, ki se je prepuščal samozaduševanju.“
To je rekel. Ibn Umar je bil tudi eden tistih, ki so verjeli v nemožnost.
Po drugi strani obstajajo nekatera poročila, ki dovoljujejo to, iz Ibn Abbas, Mužad, Amr ibn Dinár in Džabir ibn Zaid. To dovoljenje pa je v obliki izbire manjškodljivega od dveh zla. Na primer, Ibn Abbas, ko je bil vprašan o tem, je rekel: „Stik z robinjo je manjši zlo kot masturbacija, a masturbacija je manjše zlo kot blud.“ Hanbeliti, ki dovoljujejo to, in nekateri Hanefiti so to prav tako dovolili z nekaterimi omejitvami.
Šurünbülâlî, eden od hanefitskih pravnikov:
„Samcem, ki se bojijo, da bi se prepustili haramu (kot je blud, sodomia itd.), je dovoljeno masturbirati, da ublažijo svojo spolno željo. Za to dejanje ne prejmejo niti nagrade niti greha, ostane to ravno. Če pa to storijo za užitek, postanejo grešniki.“
pravi. Tahtavi, komentator Šurunbulalija, pojasni, da je za poročenega moškega, čeprav se čas, ko je v stiku s svojo ženo, zaradi potovanj, menstruacij ali podobnih razlogov podaljša, to nikakor ni dovoljeno.
„Dovoljenost masturbacije je izbira manjškega od dveh grehov.“
Navaja in zabeleži nekaj od hadisov, ki smo jih omenili zgoraj, o nepovoljnosti in prepovedi. Vendar iz Ibn Abidinovih navedkov iz Mir’ažu-d-Dirajeja je razvidno, da obstajajo tisti, ki dovoljujejo masturbacijo (če so izpolnjeni pogoji) tudi za poročne.
(glej Prof. Dr. İbrahim CANAN, Kütüb-i Sitte)
Za več informacij kliknite:
– Ali mi lahko poveste več o verskem stališču glede masturbacije/samopopoljenja, o škodljivosti istega in o načinih, kako se tega znebiti?
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odgovore
