– Kur’an uči, da tisti, ki klevetajo o Bogu, nekatere, zatiratelje, zločince in čarovnike, ne bodo dosegli sreče…
– Moje vprašanje je: Ali ti, ki so zlobni in grešni, ne bodo vstopili v raj? Ali ne bodo dosegli sreče?
Spoštovani brat,
Oni, ki imajo vero v srcu in umrejo v tej veri.
Obstajajo hadisi, ki trdijo, da bo na koncu v raj vstopil vsak, celo tisti, ki so bili v peklu.
(glej Buhari, Tevhid 19, 31, 36, 37; Muslim, Iman 322, 334; Muwatta, 1/212)
Prvi pogoj za vstop v raj je vera.
Če verujoča oseba greši, bo po odsluženju kazni šla v raj. Vse težave, bolezni in nesreče, ki se človeku zgodijo, prispevajo k zmanjšanju njegovih grehov.
Tisti, za katere je v ajetih zapisano, da bodo večno v peklu.
So nesrdečniki.
Vendar je znano, da bodo tisti, katerim manjka pravednih dejav, za to tudi kaznovani.
Prevod omenjenih versov glasi:
„Tisti, katerim smo dali Knjigo, jo poznajo, kakor poznajo svoje otce. Tisti pa, ki sebi škodijo, ne verujejo. Kdo je pa hudobnejši od tistega, ki proti Allahu laže ali zanika Njegove znamenja? Ti hudobni ne bodo nikdar uspeli.“
(Enam, 6/20-21)
Zemahšerî in mnogi drugi teologi trdijo, da se v ajetu omenja, da jih poznajo pripadniki Knjige, torej Židov in krščan.
Prerok Mohamed
(asm) je navedeno, nekateri pa trdijo, da je to
Koran
so rekli, da je tako.
(Zemahšeri, Ševkani, Ibn Ašur, Elmalili o razlagi omenjenega aleta)
V bistvu bi se dalo reči, da je v tem ajetu mišljeno oboje.
Kdo je bolj nepraveden in nepravičen od pripadnikov Knjige, ki trdijo, da Bog v svojih knjigah ne omenja Kurana in preroka Muhameda, čeprav Bog v Kuranu jasno izjavlja o veri v enega Boga, in trdijo, da Bog ima partnerje?
Navedeno je, da se iz tega aleta da izpeljati tudi takšen pomen:
Če
-v najgorsem primeru-
Ali ne bi bil prerok Mohamed (s.a.v.s.), če bi, kot trdijo politeisti, izmišljal besede in jih pripisoval Bogu, najgori hudobnik in nepravičnik? Toda, ker je bil poznan po svoji spoštovanju Boga in poštenju, je to, kar je oznanil, zagotovo Božja beseda.
Kar se tiče vsebine vprašanja:
Izpeljano iz Felahtan in
„dosegel je srečo, dosegel je večno blaženost“
kar pomeni
uspešen, uspešnica
beseda se v Kur’anu pojavi v množini
„muflihūn“
kot izraz pohvale
lepo o vernikih
se uporablja.
Koran
v terminologiji se pogosto
v onstranskem življenju
izraz, ki označuje rešitev iz pekla, vstop v raj in pridobitev Božjega blagoslova
spasitev
(Al-Mu’minūn 23/1; Al-Mujadila 58/22)
zemeljsko življenje,
– tistim, ki verujejo v nevidni svet, opravljajo molitve, delijo blagoslove, ki so jim bili dani, s drugimi, in trdno verujejo v knjige, poslane prerokom, ter v dan vstajenja.
(Al-Baqara 2/2-5),
– tistim, ki vabijo k dobru, svetujejo dobro in odvračajo od zla,
–
Tistim, ki ne uživajo obresti
(Al-Imran 3/104, 130),
– Tistim, ki se držijo stran od satanskih past, kot so alkohol, hazard, politeizem, vraževerje in čarobilstvo.
(Maide 5/90),
– tistim, ki se izogibajo nepravičnosti in zatiranju
(Enam 6/21, 135; Yusuf 12/23),
– tistim, ki se borijo na poti k Bogu s svojim imetkom in živili
(At-Tawbah 9/88),
– tistim, ki izpolnjujejo svoje verske obveze in delajo dobra dela.
(Al-Hajj 22/77),
– tistim, ki molijo z pokorom in vztrajnostjo, se izogibajo praznim besedam in ne ukvarjajo se z nepomembnimi zadevami, varujejo svojo čast in dostojanstvo, spoštujejo zaupanje in držijo se obljub;
(Al-Mu’minun 23/1-10),
– Verujočim ženskam in moškim, ki se trudijo živeti v skladu z Božjimi zapovedmi in ki se pokori za grehe, ki so jih storili.
(Nur 24/31),
– tistim, ki so se očistili duhovnih nepravilnosti, kot so bluźnjenje in greh
(
Ala 87/14; Šems 91/9)
je obljubljeno.
V hadisih
spasitev
običajno;
–
„Dostati se Božjega oprosta in blaginosti, pridobiti si Njegovo naklonjenost“
je opredeljen kot
(Müsned, 1/257; 3/127);
– tisti, ki verujejo v enost Boga in se držijo stran od politeizma
(Müsned, 3/492; 4/341),
– tisti, ki sledijo poti preroka Mohameda
(Müsned, 2/188),
– In tisti, ki se znajo držati stran od sporov
(Müsned, 2/441)
Verujočim je obljubljeno, da bodo dosegli srečo.
Islam,
Poleg iskrene vere je pomembno tudi, da se vsako lepo in koristno delo, v katero se veruje, tudi uresniči, saj sreča v tem svetu in onem je odvisna od vere in dobrih dejavnosti.
(dobrodelno delo)
prihaja v skladu s tem.
Namen religije in religioznosti je zagotoviti mir v življenju posameznika in družbe ter doseči srečo v večnem življenju s iskreno vero in praktičnim uveljavljanjem obredov, moralnih pravil in načel, ki jih religija predpisuje za medčloveške odnose.
Ker je doseganje popolne popolnosti in vseh vrlin v praksi praktično nemogoče, se od iskrenih vernikov pričakuje, da bodo sčasoma nadoknadili pomanjkljivosti v praktičnem uresničevanju religije.
Verujoči, ki so umrli, preden so to dokončali
ali pa dosežejo večno srečo po tem, ko jim je odpusteno, ali pa po tem, ko so neko obdobje preživeli v kazni.
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih
