– Ateisti trdijo, da ne obstaja Stvarnik, in to utemeljujejo z napakami v DNA.
– Na primer, DNA dela napake in jih nato popravlja. Če bi obstajal Stvarnik, zakaj bi dopuščal napake in jih nato popravljal? Lahko bi ustvaril sistem, ki bi deloval brez napak, pravijo.
Spoštovani brat,
Ali je Bog dolžan ustvarjati stvari tako, kot si to želijo oni (ateisti)?
Bog ne bo delal po volji nevernikev. Bog je svoboden v vsem, kar dela, in dela, kar hoče, kot hoče.
Stvari, ki jih je stvoril Bog, so bodisi same po sebi lepe, bodisi lepe zaradi posledic, ki jih prinašajo.
Neversniki tega ne razumejo.
Na primer, zima s snegom in zmrzujočim mrazom ni na oko lepa. Toda njeni rezultati so zelo lepi. Brez tega silnega mraza ne bi umrli nekateri škodljivi mikroorganizmi, nekatera rastlina ne bi kalila in cvetela. Nekatere rastline namreč potrebujejo določen mraz, da bi se razvile. Sneg pa bogati vodne vire podtalnice in pokriva zemeljsko površje kot odeja, jo ščiti pred mrazom.
To je ena stran te zgodbe.
Drugi vidik je potreba po premoglu in podobnih gorivih. Koliko ljudi od tega profitira? Tisti, ki kopajo premog, zaslužijo. Seveda, v proizvodnji orodja in opreme, potrebnih za kopanje, je vpleteno veliko ljudi. Tisti, ki kopajo, zaslužijo. Tisti, ki prevažajo, zaslužijo. Tisti, ki delajo v proizvodnji prevoznih sredstev, zaslužijo. Tisti, ki prodajajo, zaslužijo. Tisti, ki kurijo, zaslužijo. Koliko ljudi dela v proizvodnji peč, ki kurijo, in to je za njih vir preživetja.
To lahko še povečate.
Bog bi ustvaril vsako leto kot pomlad. Ustvaril bi takšne razmere, da bi ljudje nikoli ne trpeli.
Takrat bi bil človek podoben angelu.
Anđeli, ki so bitja iz svetlobe, ki neprestano častijo Boga, že obstajajo.
Treba je pogledati, zakaj je Bog stvoril človeka.
V temu je bistvo. Če tega ne razumeš, ne razumeš ničesar. Vse se ti bo zdelo brez veze in naključno.
Bog je dejal, da je človeka ustvaril za svojo službo in ga poslal na svet za preizkus, da ga bo preizkusil s številnimi neprijetnostmi, kot so lakota, bogastvo, položaj, potomstvo in s tem, kar je človeku všeč. V tem preizkusu je vodilo naš Prorok (s.a.v.s.), merilo pa Kur’an.
To pomeni, da je glavni namen človekovega ustvarjenja spoznati Boga, verjeti v Njega in Mu služiti.
Obstajajo tri splošne značilnosti, ki nam razkrivajo Boga:
-
To je Kur’an.
-
To je naš Prorok (s.a.v.s.).
-
To je vesolje.
Tu bomo govorili o kozmični knjigi, ki nam razkriva Alaha. Vse bitje v tem vesolju, vključno z nami, s svojimi lastnostmi in lepoto, nam Alaha razkriva.
Tako kot je slika sonca v ogledalu odraz sonca, a ne izvir ogledala, so tudi vsa bitja kot ogledala. Vsa lepota, spretna izdelava, okrašena oblika in razkošno ter načrtno urejeno je odraz Alaha. Je Alahovo delo.
Na primer, poglej se. Kdo je določil lepoto na tvojem obrazu? Kdo je nastavil število, obliko in položaj tvojih oči? Kdo je preprečil, da bi tvoja usta bila na zatilku? Ali ne bi mogla biti ena oko na hrbtu, druga na prsih? Kdo je zagotovil, da so tvoje noge v obliki in strukturi, ki se od milimetra ne razlikujejo? Koliko operacij mora nekdo, ki se rodi s krivem stopalom, poditi, da bi ga popravili?
Kdo ti je dal domišljaj, spomin, znanje in razum? Ko si bil še samo celica, nisi imel nič od tega. Kdo te je iz te celice spremenil v to, kar si zdaj?
Ali ne kažejo te lepote v človekovi ustrojenosti na najlepši možni način na obstoj Boga?
Bog je postavil tudi določene pogoje, ki jih je treba izpolniti.
Na primer, če se ne posluša Božje zapovedi, se pije alkohol, se puši cigarete, se uživajo droge, se med nosečnostjo izpostavi rentgenskim žarkom, se jemljejo zdravila za poboj ploda ali če otrok med porodniškim procesom dlje časa ostane brez kisika, se hrani s haramom (zakázanimi stvarmi), če se ne upošteva ta in številne podobne razloge, se potem trdi, da se pri tem otroku pojavi vrnitev napak.
Bog v svojem delovanju uporablja vzroke. Genetski kod človeka in vseh živih bitij ustvarja s pomočjo DNK.
Ne DNA, ampak Bog upravlja z genetsko strukturo človeka.
Zdaj pa nekdo, ki je storil enega ali več od zgoraj navedenih razlogov, pa tudi tistih, ki jih nismo mogli omeniti, vstane in vpraša:
– Če Bog obstaja, zakaj se v DNA pojavi napaka, zakaj se naredi nepravilnost?
– Ali Bog ni napovedal, da se bodo zgodile nepravilnosti, če se ne bodo spoštovali njegovi pogoji?
Seveda se na nič od tega ne obrača pozornost. Nato pa začne nasprotovati tistemu, kar mu ne ustreza. Najprej zanika obstoj Boga.
Bog ne izgine, če kdo reče „Boga ni“, saj ta nesposobni človek misli, da je ponoči, če zapre oči pred soncem, in tako samo zatemni svoj svet.
Ne verjeti v Boga in v življenje po smrti ne prepreči odhoda v onstran.
To je le ovira za vstop v raj. S tem, da nekdo ne veruje v Alaha, ne more Alahu povzročiti škode. Škodo povzroči le samemu sebi.
Tisti, ki zgolj s takšnimi površnimi izgovori trdijo, da Boga ni, v resnici ne morejo zavrniti njegovega obstoja v svojem vestu. Ko pa slišijo grožnjo pekelu zaradi nekaterih svojih grehov, iščejo kraj, kam se lahko skrijejo.
Rešitev od tega ni v tem, da bi se poskušali odreči Bogu.
Ker zanikanje Boga in onostranstva je takšen blato, da ti, ki zanikajo, postanejo nori od groze in trpljenja, ki ga povzroča občutek, da bodo izginili s vsakim vdihom in izdihom, dan in noč, in da se po smrti ne bodo mogli ponovno roditi.
V zanikanju Boga ni nobene koristi ali prednosti.
Z zaneganjem Boga in onstranstva si človek zavestno spremeni tako svoje zemeljsko kot onstransko življenje v pekel. Takim se ne sme čutiti sožalje niti usmiljenje. To je splošno pravilo, da se ne sme čutiti sožalje niti usmiljenje do tistega, ki se zavestno in namerno vtakne v škodo.
Če bi pa poslušali Alaha, mu bili poslušni in se k njemu obrnili, prosili ga za odpusc in odpuščanje za svoje grehe, bi se tako njeno življenje na tem svetu kot v onem svetu spremenilo v raj.
To je pot hudiča. Neverskim se ta pot zdi lepa. Človek, ki ima zdrav razum, ne posluša hudiča in ne gre po tej poti. Vsi filozofi, ki so šli po tej poti, so na koncu spravili samomor ali končali v duševnih bolnicah.
Govorijo o svojem življenju. Od nas se le pričakuje, da jim želimo srečno pot…
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih